Kurišče potrebuje neodvisen in nadzorovan dovod svežega zraka

Vir CO

Včasih je bil CO nekako bolj povezan s plinskimi pečmi na atmosferski vlek, potem pa se je zgodba končala. Danes praktično nihče več ne vgrajuje takih naprav, ampak samo plinske peči na prisilni vlek. Ob tem je treba vedeti, da imamo v hiši več virov nastajanja CO, in sicer v lokalnih pečeh na trda kuriva, posebej zastarelih in za ogrevanje neprimernih prenosnih plinskih in oljnih grelnikov, prav tako pa so to lahko tudi plinski štedilniki, ki ob gorenju ravno tako porabljajo kisik. CO pa lahko vdira v hišo tudi iz garaže, če je ta v hiši.

Osnovni nasveti

Poglejmo najprej nekaj osnovnih nasvetov, kako pravilno izvesti dovod zraka. Pri kaminih, ki so postavljeni na zunanjo steno, dovod zgorevalnega zraka uredimo tako, da naredimo odprtino v steni, na zunanji strani vgradimo fasadno rešetko s protimrčesno mrežo in odprtino z ALU-cevjo povežemo s kaminsko pečjo oziroma kuriščem. Pri kaminih v sredini prostora lahko zajemamo zrak skozi talno odprtino, povezano s kletjo, ki mora imeti stalno odprt zračnik za dovod zunanjega zraka. Mogoče je narediti vertikalni kanal za dovod zraka, ki ima vstopno odprtino nad streho, vendar nižje od dimnika, in vodi zrak do ravni tal pod kaminsko kurišče. Sveži dovod zraka za izgorevanje je potreben zato, da se izognemo zajemanju zraka iz prostora, saj količina zraka v prostoru ne zadošča za gorenje – danes praktično v nobenem sodobnem stanovanju, niti v starejšem s kakovostnimi okni.

Drugi razlog je, da se izognemo uhajanju dima v prostor, vzrok tega pa je največkrat podtlak v prostoru. Ob vsem tem z dovolj svežega zraka zagotovimo optimalno gorenje lesa in pridobimo več toplote. Danes je tako dovod zraka nujen pri vseh vgradnjah kaminskih peči. Vgradimo ga v podstavek kaminske peči, kjer je običajno integriran nastavek za zrak. Novejše peči so opremljene z nastavkom za dovod zraka ki omogoča, da na peč priključimo posebno cev, skozi katero doteka zrak iz okolice in ne iz prostora, v katerem stoji. Dovod v peč in odvod dimnih plinov iz peči sta tako v tokokrogu zraka povsem ločena, s čimer zmanjšujemo hlajenje notranjosti prostora. Ena od rešitev dovoda zraka je tudi skozi estrih. Zunanjo odprtino povežemo s pečjo, za kar lahko uporabimo tudi kvadratne cevi, ki so nižje, a tega ne priporočamo, ker se lahko pod težo vdrejo. Boljša opcija je več tanjših okroglih in zato trših cevi. Obvezno pa mora biti zadnji del iz kovinske, popolnoma negorljive ALU-cevi, saj lahko, tudi ponesreči, kakšen žareč del kuriva pade v dotok zraka. In v izogib takim nevšečnostim enostavno vgradimo zadnji meter cevi in koleno iz aluminija.

Kubiki svežega zraka

Osnova za prilagoditev tehnologije peči so karakteristike tesnosti objekta in način prezračevanja. Tesnost objekta se meri s količnikom n50. Ta nam pove, kako hitro se zamenja celotna količina zraka v stavbi pri razliki zračnega tlaka 50 Pa med zunanjim in zračnim tlakom v zgradbi. Na primer pri količniku n50 vrednost 3 ni potrebno dodatno prezračevanje prostora, pri vrednosti 1,5 pa je dodatno prezračevanje objekta že potrebno. Pri pasivnih hišah mora biti ta vrednost manjša od 0,6. Zaradi higienskih kriterijev je za bivalne površine zahtevan pretok zraka v vrednosti polovice kubature stanovanja na uro. Torej soba s 100 m³ potrebuje v eni uri 50 m3 svežega zraka. Pri vrednosti n50 = 3 se v prostoru zamenja približno od 10 do 30 odstotkov zraka. Za sobo s 100 m3 to pomeni, da se v eni uri zamenja od 10 do 30 m3 zraka. Kadar je izmenjava zraka v prostoru manjša, je dodatno prezračevanje za ugodno klimo v prostoru zaželeno.

Pri planiranju lokalnih ogrevalnih naprav je skoraj že nujno sodelovanje pečarja in prezračevalnega inštalaterja, saj se morata napravi dopolnjevati in ne smeta motiti ena druge. Pri planiranju je treba upoštevati tudi, da čeprav ima peč dovod zunanjega zraka, se vedno potrebuje nekaj več zraka, kot če je ne bi bilo.

Potem je treba upoštevati tudi morebitni izpad ali izključitev ventilatorjev za dovod zunanjega zraka, možno neravnovesje med tokom zraka (dovod zraka, odvod zraka) in je treba v prostor vedno pripeljati nekaj več zraka, kot ga izsesamo. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da se prezračevalni filtri lahko tudi zamašijo, kar lahko privede do podtlaka v prostoru.

Podmornica in jadrnica

Pri planiranju lokalnih ogrevalnih naprav je treba poudariti, da pojem peč z dovodom zunanjega zraka ni povsem točno definiran in izraz »peč, neodvisna od zraka v prostoru« v pečarstvu pomeni nekaj drugega kot tak izraz pomeni v prezračevanju. Razlika je približno taka kot na primer med jadrnico in podmornico. Obe »držita vodo« in sta vodotesni, vendar je na jadrnici za vsak primer tudi vodna črpalka, ki se dostikrat pokaže za koristno napravo. Tudi pri vgradnji peči na pelete ali lončene peči je treba upoštevati padce tlaka v prostoru in preprečiti, da bi prezračevalna naprava iz kakršnega koli razloga motila delovanje peči. Eden od takih primerov bi bil na primer, ko v kuhinji cvremo ribe in zato ventilacijsko napo vključimo na polno.

Ravnovesje tlakov

Na trgu obstaja več različnih naprav za te namene. Najbolj enostavna je izmenično stikalo med pečjo in prezračevalno napravo. To je naprava, ki meri temperaturo dimnih plinov v kurišču, na podlagi tega zazna zagon peči in pri določeni temperaturi izklopi prezračevanje in ga potem, ko je kritična točka mimo, zopet vklopi. Obstaja tudi podtlačno varovalo, ki omogoča usklajeno delovanje peči in prezračevanja. Taka naprava bo spremljala tlak v prostoru in bo v primeru, da nastane podtlak, izključila odvod zraka ali celotno prezračevanje za toliko časa, da se tlak stabilizira. Te naprave po navadi izdelujejo proizvajalci kaminskih vložkov in peči na lesne pelete, ena od njihovih funkcij je tudi boljše izgorevanje v samem kurišču. To obenem pomeni tudi boljše izkoristke in manjše izpuste v ozračje, tako da je naložba v to napravo veliko bolj smiselna, čeprav so začetni stroški nekoliko višji. Za kombinacijo lončene peči ali peči na lesne pelete s prezračevanjem obstajajo tudi prezračevalne naprave s samodejnim uravnavanjem tlaka. Izgube zračnega tlaka se pri takih napravah uravnavajo samodejno; če je razlika v tlaku prevelika, se odvod zraka izključi. Ampak bodite pozorni, ves čas govorimo o prezračevanju prostora ob hkratnem in nujnem neodvisnem dotoku svežega zraka v peč.

Zračna vlaga

Lončene peči imajo v kombinaciji s prezračevalnimi napravami še eno prednost. Veliko ljudi, sploh tiste, ki imajo težave z dihali, moti, če je v prostoru prenizka zračna vlaga. Ta pa je odvisna od temperature zraka. Pri 0 stopinj C na primer kilogram zraka vsebuje štiri grame vode, pri temperaturi 20 stopinj C pa kilogram zraka vsebuje kar 15,8 grama vlage. Ko v hladnih zimskih dneh prezračevalni sistem vsrka mrzel zunanji zrak in ga ogreje na sobno temperaturo, je lahko zaradi tega v hiši zračna vlaga nizka. Tukaj imajo lončene peči dve prednosti, in sicer: ni potrebno hitrejše kroženje zraka v prostoru, da se prostor ogreje na želeno temperaturo, zato več notranjega zraka kroži po hiši in je relativna vlažnost večja, kot če bi se ogrevali samo s kroženjem zraka, druga prednost pa je, da lončena peč segreva tudi s sevanjem in njena površina seva prijetno toploto. Taka toplota je enaka tisti, ko nas greje sonce v toplih pomladnih dneh, in je telesu prijetnejša. Za isti občutek toplote po navadi zadostuje okoli 2 stopinji C manj, kot če se ogrevamo s toplim zrakom.

Naj končamo. Dileme o nujnosti neodvisnega prezračevanja lokalnih ogrevalnih naprav enostavno ni več. Vedno je nujno. (hh)

Vir: http://www.pecarstvo-turk.si