Na Kočevskem je najpomembnejše ustvarjanje okolja, v katero bi ljudje investirali. Občina lahko znižuje komunalne prispevke, dajatve in davčne obremenitve, nad katerimi imamo nadzor. Na razpolago je tudi program Pokolpje, ki pomaga celotni regiji. A na infrastrukturo, ki je ključni dejavnik, nimamo vpliva. Ko k meni pridejo ljudje, ki bi investirali, jih zanimajo širokopasovna povezava, železnica in avtocesta. Naša občina nima nič od tega. Ob tem pa visoka kočevska brezposelnost ni enoznačna. Hkrati s 24 odstotki ljudi brez zaposlitve imamo tudi delodajalce, ki morajo uvažati delovno silo od drugod.
Kaj bi lahko za višjo zaposlenost v Kočevju naredili na državni ravni?Največji problem je visoka obdavčitev dela. Država ne zna razbremeniti srednjega sloja. V Nemčiji, Avstriji in Franciji dajejo mladim intelektualcem odpustke, zaradi katerih je njihovo delo za delodajalce cenejše. Hkrati sami zaslužijo več, podjetje pa se zaradi njihovih idej lažje razvija. Slovenski finančni minister Dušan Mramor sledi evropskim navodilom, da je treba javno porabo zmanjšati. S tem se deloma strinjam, ampak to ne more prinesti napredka. Če v Sloveniji ne bomo imeli prostora za nove ideje, ne moremo računati na uspešen gospodarski razvoj.
Tudi nekateri zaposleni ne morejo shajati s svojo plačo.V Sloveniji imamo premajhno razliko med socialno podporo in najnižjo plačo. Tisti, ki delajo za minimalno plačo, se na neki točki vprašajo, ali se jim splača delati za nekaj dodatnih evrov. Minimalne plače bi morali zato dvigniti. Ne drži, da bi to ogrozilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Pristop politike je napačen, saj se ves čas ukvarja s socialnimi transferji, manj pa z delom. Ljudem moramo plačati za to, kar ustvarjajo.
Na robu tukajšnje družbe živijo mnogi Romi. Se bo to v prihodnjih letih spremenilo?Napredek je že zelo velik. Pred desetimi leti je samo petina romskih otrok hodila v šolo, danes jih hodi 70 odstotkov. To se je zgodilo potem, ko smo romskim naseljem zagotovili vodo in elektriko, za kar prebivalci tudi sami plačujejo. V šoli imajo zaposlenega pomočnika za romske učence, ki je tudi sam Rom, v prihodnje pa nameravamo ustanoviti še vrtec za otroke v romskih naseljih. Ta bo otrokom olajšal prehod od doma v šolo. Na občinski ravni deluje tudi projekt, s katerim želimo zmanjšati število prezgodnjih porok in nosečnosti med romskimi prebivalci. Spodbujamo jih tudi pri varčevanju. Vse to prinaša spremembe na bolje. Tudi teža kriminala med Romi se zmanjšuje. Iz Ljubljane v romska naselja prihajajo policisti na konjih, ki jih Romi dobro sprejemajo. Oblikovali smo svet za varnost, kjer sproti iščemo možnosti za dodatne izboljšave. Da bi jih dosegli, sem imenoval drugega podžupana, poznavalca tega področja Predraga Bakoviča.
Sprememb na bolje si želijo tudi mladi, na katere se prenašajo socialne stiske staršev. Kaj bo občina storila zanje?Letos bomo izdelali strategijo za delo z mladimi. Radi bi jim pokazali, kje vse lahko vstopajo v lokalno skupnost in kje jim ta lahko pomaga. Želim si, da bi bili pri tem aktivnejši tudi mladi sami, zlasti študenti. Zavedati se morajo, da morajo tudi sami kaj narediti, če želijo vplivati na družbo. Ob tem pa jim želimo tudi na občini dati priložnost za delo. Poleti bodo lahko dijaki in študenti pospravljali zelenice, kosili travo na javnih površinah... Z delom se mladi začnejo zavedati, da denar ne pade z neba.
Županov dobrodelni sklad, ki ste ga ustanovili, je večkrat podprl ravno mlade. Kako jih bo letos?Podjetnike vedno znova prosim, da v sklad nakažejo nekaj denarja. Zberemo okoli 4000 evrov na leto, s katerimi smo doslej med drugim subvencionirali prevoze, bivanje v dijaških domovih, mladim športnikom smo plačali članarino v klubih... Tokrat pa bomo podprli nadarjene glasbenike, ki potrebujejo dodatne individualne ure v glasbeni šoli.
