Z znanim meteorologom smo se želeli pogovarjati tudi o nenehnem tarnanju Primorcev, da imajo ob morju več megle kot v Ljubljani. Po stari urbani legendi so za to krivi avtocesta in predori na njej.
»Res se megla na Obali najpogosteje pojavlja, ko je v osrednji Sloveniji ni. Zakaj? To se zgodi ponavadi takrat, ko je nad Sredozemljem območje visokega zračnega tlaka ali po domače anticiklon. V višinah je topel zrak, v nižinah, predvsem nad Padsko nižino, se zrak v dolgih zimskih nočeh ohlaja in se v bližini morja tudi navlaži. Po Padski nižini ne teče le reka Pad, pozimi teče tudi široka in počasna reka hladnega zraka, ki ob mirnem vremenu teče proti zahodni obali Istre. Ob nočnem ohlajanju in ob izviru vlage, to je morje, na tem območju nastane megla.«
Zmota o anticiklonu?
Ljudje se zelo radi spoznamo na vreme in se čutimo nekako zapeljane, ko slišimo: anticiklon. To navadno pomeni lepše vreme?
»Zračni tlak je ob tem res visok in v gorah je vreme jasno. Plast megle, ki nastane nad Padsko nižino in severnim Jadranom, je debela le 100 ali 200 metrov in se dobesedno uleže na to območje, kjer so šibki vetrovi, in se lahko zadržuje tudi teden dni. To se dejansko dogaja zaradi šibkih vetrov in dolgih zimskih noči.
Ta megla zagrne tudi našo obalo. Ponavadi je zelo plitva, morda seže do Kraškega roba, ko pa so zahodni vetrovi nad nami za spoznanje močnejši, se megla začne narivati ob naše hribe in pride lahko do Senožeč, do Razdrtega ter potem je vsa Primorska siva, oblačna in meglena.
To se, kot že rečeno, dogaja, ko je anticiklon nad Sredozemljem. Če pa imamo anticiklon na severni strani Alp, se dogaja ravno obratno. Nad nami pihajo vzhodni vetrovi – če so šibki, ob jasnih nočeh po kotlinah osrednje Slovenije nastaja megla, proti Primorski pa piha vsaj šibka burja. Ta zagotavlja lepo vreme, ker se zrak, ki se spušča, počasi segreva in suši. Zato burja prinaša veliko sonca – razen če je sredozemski ciklon zelo blizu. V tem primeru tudi ob burji dežuje ali celo sneži, kar je razmeroma redko.«
Nevarni pobočni oblaki
Megla je na neki način povzročila nedavno verižno trčenje na primorski avtocesti. Ljudje so dobesedno zapeljali v oblak, smo slišali takrat.
»Če se vlažen zrak dviga ob pobočju, se vedno več kapljic kondenzira, lahko celo pride do pojava rosenja ali pršenja. V resnici gre za tako imenovani pobočni oblak. Kot bi nekje v Alpah gledali, ko se zrak dviga in na neki točki na pobočju nastane oblak. Če je že zrak pri tleh zelo vlažen, ni potrebna ne vem kakšna višina tisoč in več metrov. Dovolj je, da gre za nekaj sto metrov – v Razdrtem, konkretno, doseže avtocesta, se mi zdi, najvišjo točko.«
V enem od strokovnih člankov ste napisali, da izrednih vremenskih dogodkov ne moremo preprečiti, lahko pa z vnaprejšnjim opozorilom zmanjšamo tveganje gmotne škode in celo izgube človeških življenj. »Načrtovanje aktivnosti, ki so odvisne od vremena, je vsekakor smiselno prilagajati pričakovanim vremenskim razmeram in pri tem upoštevati izdana opozorila,« ste zapisali takrat. Ko razlagate nastanek pobočnega oblaka, moramo pomisliti na urbaniste in načrtovalce cest. Mar niso primorke preveč dvignili v objem oblakov? V preteklosti smo ceste gradili po dolinah.
»Rekel bi, da je ta cesta speljana po najnižjem možnem koridorju iz osrednje Slovenije proti morju, saj predstavljajo postojnska vrata najnižji prehod s celine proti morju, proti Sredozemlju. Tukaj ne vidim nekih posebnih možnosti za izboljšave.«
Tudi v luči varnosti v cestnem prometu v zimskem času za državne cestarje in komunalne službe zagotavlja vaša služba posebne vremenske napovedi. Vendar se ob takih dogodkih zdi, da je glede na podnebna dogajanja v Sloveniji in glede na mentaliteto večine nas voznikov težko biti pravočasen ali dovolj hiter prerok.
»V Sloveniji se res na zelo kratkih razdaljah vreme lahko zelo hitro spreminja. Nemogoče je pričakovati, da bo katera koli cestna služba vsakih nekaj sto metrov posebej opozarjala, kakšno vidnost lahko pričakujemo. Stvari se lahko spreminjajo iz minute v minuto. Treba je uporabiti oči in zdravo kmečko pamet. Hitrost vožnje je treba prilagoditi temu, kar vidimo. Tudi ob omenjenem incidentu se je nekaterim ljudem uspelo pravočasno ustaviti. Žal so drugi vozili tako hitro, da so se zgodili naleti.«
