Zima je letni čas, pred katerim in med katerim slišimo največ opozoril in pozivov po dodatni previdnosti na cestah. A še preden se bodo temperature spustile pod ledišče in nam jo bo zagodel sneg, je tu dolgo jesensko obdobje, ki s seboj prav tako prinaša številne pasti in utegne biti neprijazno. Količina padavin je večja, dnevi se krajšajo, ceste so spolzke, temperature med posameznimi področji precej nihajo, pojavlja se megla... Predvsem za slednjo velja, da je zelo zahrbtna.
Pri vožnji v megli je zato treba upoštevati nekaj navodil, ki nam jih je naštel Borut Boc iz Javne agencije RS za varnost prometa (AVP) in kot prvo izpostavil prilagoditev hitrosti vidni razdalji. »V megli ob tem ne uporabljamo dolgih žarometov, meglenke le takrat, ko je vidljivost manjša od 50 metrov, zadnjih meglenk pa tudi v takšnih razmerah ne, če bi z njimi lahko slepili voznika za seboj. Pomembno je ohranjati takšno varnostno razdaljo, da bomo lahko zmanjšali hitrost ali ustavili ne glede na to, kako hitro bo to storil voznik pred nami. S spremljanjem dogajanja za seboj, postopnim zmanjševanjem hitrosti in signaliziranjem z zavornimi lučmi, preden bistveno zmanjšamo hitrost, zmanjšamo možnost naleta v nas. Ob tem poskrbimo za dobro vidljivost iz vozila in se ne nagibamo naprej, da bi bolje videli, kar večkrat storimo podzavestno. Ne pozabimo, da so v takšnih razmerah na cesti lahko tudi neosvetljeni udeleženci cestnega prometa, tam pa so tudi vse običajne neosvetljene ovire,« je naštel Boc in dodal, da se, ko je megla pregosta, če je le mogoče, odpovejmo vožnji oziroma jo na primernem mestu prekinimo.
Kar zadeva omenjeno vožnjo na neprimerni varnostni razdalji, dodajmo, da kazen zanjo znaša 200 evrov, medtem ko nas lahko ob nepravilni uporabi meglenk oglobijo za 40 evrov, Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije pa je ob tem še opozoril: »Veliko voznikov uporablja meglenke ponoči ali v dežju, saj dobro osvetlijo rob ceste, a obenem zaslepijo nasproti vozeče. V takih primerih je njihova uporaba nepotrebna in nevarna.«
Nova signalizacija
Že zaradi tega, ker so hitrosti bistveno višje, je megla še posebno nevarna na avtocesti, zato na Darsu uporabnike avtocest na meglo med drugim opozarjajo prek prometnih informacij na radiu, portalov spremenljive prometnoinformativne signalizacije, na spletni strani www.promet.si in na avtomatskem telefonskem odzivniku o stanju na avtocestah (080 22 44). Zadnja novost je pilotni projekt signalizacije oziroma napotkov, kako ravnati med vožnjo v megli, ki so ga vzpostavili na odseku štajerske avtoceste A1 Domžale–Šentjakob in ki bo kmalu star eno leto. »Gre za signalizacijo, ki vozniku pove, kako naj v primeru megle prilagodi vožnjo, sestavljena pa je iz sklopa treh vertikalno postavljenih znakov in horizontalne signalizacije, to je ob desni robni črti zarisanih polkrogov. Na omenjenem odseku nas navedena signalizacija v obeh smereh opozarja, da je treba hitrost vožnje ob gosti megli prilagoditi naslednjima zahtevama: če sta vidna dva polkroga, je treba vožnjo nadaljevati s hitrostjo 70 kilometrov na uro, če je viden en polkrog, pa je treba vožnjo nadaljevati s hitrostjo 50 kilometrov na uro,« nam je povedal Jan Sajovic iz službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu in dodal, da omenjena signalizacija ne bo postavljena po celotnem avtocestnem križu. Zagotovo pa bi jo bilo koristno postaviti še kje...
Naj bo razlog takšen ali drugačen, se v megli največ nesreč zgodi zaradi naleta. Pri tem je, ko do nesreče pride, ključnega pomena, kako se odzovemo. »Enotnih navodil zaradi različnih kategorij cest, prometnih nesreč in pogojev na infrastrukturi ni smiselno izpostavljati. Vsekakor je prvi ukrep, da vključimo varnostne utripalke in da, če je vozilo vozno, tega umaknemo z vozišča. Ko vozilo ni vozno, vključimo varnostne utripalke in zavarujemo kraj nesreče ter opozarjamo prihajajoče voznike, da je na vozni površini ovira,« nam je povedal Robert Strah iz AVP in dodal, da si mora voznik v trenutku, ko zapusti vozilo, nadeti varnostni brezrokavnik, enako tudi nepoškodovani potniki, za vozilom pa se na ustrezno varnostno razdaljo postavi varnostni trikotnik. Ker je pri množičnih nesrečah zaradi izteka goriva in olj verjetnost požara, je umik iz vozila nujen takoj, ko je to mogoče. Seveda je pomembna tudi reakcija voznikov, ki pripeljejo na kraj nesreče in se pravočasno ustavijo. Tudi ti morajo najprej umakniti vozilo in potnike na varno površino, zavarovati kraj nesreče in ponuditi pomoč poškodovancem. »Vsi vozniki, ki zapustijo vozilo, morajo ob tem v vozilu pustiti ključe, da ga lahko reševalne ekipe po potrebi prestavijo. Vozniki, ki ustavijo vozilo pred oviro na avtocesti, če sta neprevozni obe smerni vozišči, morajo to storiti na skrajnem desnem robu desnega smernega vozišča ali na skrajnem levem robu prehitevalnega pasu. Na sredini med obema kolonama ustavljenih vozil mora biti dovolj prostora za reševalne in intervencijske ekipe. Vozniki in potniki v vozilih, ki niso udeleženi pri reševanju poškodovancev, morajo ostati v vozilu,« je dodal Strah.
Jeseni je več tudi divjadi
Seveda megla ni edina ovira, ki nas čaka v jesenskem času, saj ima ta, kot vsak letni čas, še nekatere druge posebnosti. »Dobra stran pri tem je, da vemo, kaj jesen prinaša, in da se te posebnosti pojavljajo počasi. Prepoznavanje sprememb poteka praktično iz dneva v dan in tako lahko spremembe tekoče vnašamo tudi v način naše vožnje, spremljanje vremenskih napovedi pa nam omogoča pravočasno pripravo na nevarnosti.« je ob tem povedal Brane Legan, inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje, in dodal, da večjo pozornost terja že krajšanje dni, spreminja pa se tudi okolje, v katerem opravimo vožnjo: »Odpadlo listje in pojav nižjih jutranjih temperatur vplivata na stanje vozišča, pogosto se zjutraj lahko pojavi tudi vlaga na cesti. Na te in že prej opisane razmere za učinkovito in varno vožnjo vpliva tudi stanje in vrsta pnevmatik. Na to ima vedno vsak voznik vpliv, a seveda le, če mu je to znano. V vožnji mora potem vso to celoto le še upoštevati. Zato velja v pripravah na spremembe, ki jih za voznike prinaša jesen, pozornost nameniti vsem napravam in opremi, ki vplivajo na varnost vožnje. S tem si bo vsak zagotovil tudi lažji prehod v poznejši zimski čas,« je povedal Legan.
In še na eno nevarnost ni napak opozoriti – jeseni je namreč aktivnejša tudi divjad, saj je to čas parjenja in selitev. »Pri tem igra pomembno vlogo okolje, v katerem opravljamo vožnje. Vemo, kje se lahko pojavi divjad, pri tem ne smemo pozabiti, da so živali navzoče tako v ruralnem kot urbanem okolju. Nekje nas na to opozarja prometna signalizacija, v urbanem okolju pa moramo to sami pričakovati. Sočasno tekoče spremljanje okolja ob cesti, ulici in primerna hitrost nam bosta omogočila pravočasno prepoznavanje in ustrezno ukrepanje,« je o tem povedal Legan.