Vodilni hokejski funkcionarji pri nas delijo mnenje, da bi morali v EBEL nastopati tako Olimpija kot Jesenice, vendar finančnih, organizacijskih in kadrovskih zahtev tekmovanja za vidnejši dosežek ne izpolnjujeta. Resda je ljubljanski kolektiv še vedno član odprtega avstrijskega prvenstva, a v njem igra povsem obrobno vlogo. Tivoli že četrto leto zapored ne bo videl četrtfinala, tribune pa so vseskozi moreče prazne.

HZS vzbuja vtis pristranskosti

V tej zimi je Olimpija na 54 tekmah dosegla vsega deset zmag, kar je nov negativni rekord kluba, ki se je konkurenci v EBEL pridružil v sezoni 2007/08 in se na premieri celo uvrstil v veliki finale. Zdaj že propadli klub na Jesenicah je kot prvo neavstrijsko moštvo v regionalni ligi nastopilo že leto prej, a spomladi 2012 pod težo dolgov neslavno ugasnilo. Od tedaj se gorenjski hokej ni niti približal ravni, ki jo zahteva EBEL. Že res, da je novoustanovljeno društvo na Jesenicah pred letom dni tudi zaradi nestabilnih razmer in stavke pri Olimpiji postalo državni prvak, kar pa ni imelo vidnejšega učinka. Klub zaradi pomanjkanja sponzorjev ni dobil povrnjenih niti 40.000 evrov, kolikor jih je vodstvo namenilo za nagrade trenerjem in hokejistom ob osvojitvi državne krone. V zadnjih dneh so se v medijih začeli pojavljati namigi, da bi se lahko Jesenice že jeseni znova pridružile ligi EBEL, pri čemer je treba opozoriti na številna odprta vprašanja.

Jeseniški hokej se z vsakim letom brez EBEL oddaljuje od resne in profesionalne ravni. Trenutni proračun kluba je 250.000 evrov (za odmevnejšo zgodbo v EBEL ne zadostuje niti milijon evrov), v drugoligaški konkurenci INL pa Jesenice ne dosegajo niti zmožnosti Feldkircha in Lustenaua, ki sploh nista vložila prošnje za pridružitev v EBEL. Vodstvo lige bo v začetku marca resda obiskalo Podmežaklo in se seznanilo z ambicijami kluba, a zelene luči za vrnitev Jesenic na veliki oder po naših informacijah še ne bo. V jeseniški projekt se je znova vključilo vodstvo hokejske zveze s predsednikom Matjažem Rakovcem, kar kaže na to, da Jesenice samostojne poti še niso zmožne. Rakovčevo vmešavanje v klubsko sceno na Jesenicah je glede na njegov visok položaj v zvezi moteče, saj tako kot pri nenavadni ustanovitvi zdaj že ugasle selekcije Team Jesenice kar iz pisarne HZS znova vzbuja vtis pristranskosti.

Kot pravijo naši viri, imata od osmih kandidatov za vstop v EBEL največje možnosti madžarski MAC in hrvaški Medveščak, ki se bo morda poslovil od ruske lige. Budimpešta in Zagreb sta za EBEL mamljiva predvsem zaradi močnih gospodarskih povezav in vplivnega položaja večletnega vodilnega sponzorja avstrijske lige v teh velemestih v soseščini. Če bi Jesenice kljub vsemu izpolnile pogoje za priključitev v EBEL, bi se klub soočil s kadrovsko stisko tako v pisarni kot na ledu. Ne smemo pozabiti, da na Jesenicah v zadnjih letih niso vzgojili naslednikov nekdanjih asov Podmežakle in jih pripravili za tekmovanje na visoki ravni. Med nosilci igre v zdajšnji jeseniški zasedbi ni novih imen, vrnitev slovenskih reprezentantov iz urejenih tujih klubov na domači led pa je glede na klavrno stanje v našem hokeju tudi s finančnega vidika težko uresničljiva. Pod črto, liga EBEL ostaja prevelik zalogaj za Jesenice, ki si ne smejo privoščiti ponovitve stare zgodbe o potopu nekoč slavnega kolektiva z največ lovorikami v konkurenci vseh moštvenih panog pri nas.

Za stolčke v Olimpiji ni zanimanja

Olimpija je v zadnjih letih dokazala, kako mukotrpno je životarjenje v EBEL, njen primer pa je lahko za Jesenice nadvse poučen. Prihodnost tivolskega kluba je še vedno negotova, čeprav so Olimpiji ob uvedbi poenostavljene prisilne poravnave pred meseci odpisali skoraj 2,5 milijona evrov dolga. Ljubljančani so postali povsem nekonkurenčni enajsterici moštev v EBEL, plačilna disciplina kluba pa je tako na psu, da z izplačilom plač igralcem zamujajo že od uvoda sezone. Predsednik Marko Popovič pravi, da klub zaradi devetdesetdnevnega roka še vedno ni prejel sponzorskega denarja za tekočo sezono, že zdaj pa lahko zapišemo, da zaradi spornega poslovanja v preteklosti in neizbežnega padca panoge skorajda ni več možnosti za (hitro) rešitev kluba.

Olimpija je včeraj s 44. porazom sklenila mednarodno kalvarijo. Madžarska Alba je bila na domačem ledu boljša s 5:2. Ljubljanski hokejisti bodo zdaj mesec dni čakali na priključitev v nezanimivo in medijsko neodmevno končnico v slovenskem prvenstvu, igralci pa so odločni, da brez plačila ne bodo stopili na led. Po koncu zime bodo v klubu opravili premislek, kako naprej. Olimpija nujno potrebuje okrepitve v pisarni, kjer zaradi pomanjkanja funkcionarjev trpi operativnost kluba. Ker ljubljanski hokej ne zanima širokega kroga ljudi z gospodarskim vplivom, se za stolčke v Olimpiji ne poteguje nihče. Brez svežnja finančne pomoči bo klub še naprej obsojen na nadaljevanje agonije, kar se bo kmalu poznalo tudi v reprezentanci ob menjavi zdaj uspešnega rodu.