Medicinske sestre, ki v Ljubljani pomagajo bolnikom po zahtevnih operacijah na srcu, si med delom težko vzamejo trenutek, da bi zadihale. Bolniki, zlasti starejši, potrebujejo veliko nege. Ves čas jih morajo imeti na očeh, pravi višja medicinska sestra Stanka Pipan. Medicinskih sester je malo, ljudi, za katere morajo poskrbeti, pa veliko. Vsak dan pripeljejo nove, saj operacije opravljajo tudi ob sobotah in nedeljah. Zdaj, ko mnoge medicinske sestre z najbolj zahtevnih delovnih mest odhajajo v nove urgentne centre, bo še težje.
»Dekletom, ki pridejo k nam delat na novo, povemo, kaj jih čaka. Da se privadijo in izgubijo strah, traja kakšni dve leti. Marsikatera ne zdrži in že prej odide drugam. Že doslej je bilo delo zelo intenzivno, težko si je vzeti čas za počitek. Nekatere medicinske sestre imajo v tem trenutku še pol lanskega dopusta. Ljudje so utrujeni iz dneva v dan,« je dejala Pipanova. Ker jih je vse manj, se bojijo, da bodo medicinske sestre v prihodnje po sedmih dneh dela zapored vse pogosteje ostajale brez enega samega prostega dneva, ko bi si lahko vsaj malo oddahnile.
Izgubljajo tiste, ki so znale z najtežjimi bolniki
V nove urgentne centre, ki so se v zadnjih mesecih odpirali po Sloveniji, je odšlo kar šest medicinskih sester s kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja na ljubljanski kirurški kliniki. Do konca marca bosta tja odšli še dve, so potrdili v UKC Ljubljana. Odhajajo pa tudi z drugih oddelkov: skupno bo bolnišnico do konca marca zapustilo 33 medicinskih sester. Večina bo delala v novih urgentnih centrih, kjer je vsak dodaten človek dobrodošel. Če ima izkušnje z delom v najbolj zahtevnem delu zdravstva, še toliko bolj. A reševanje ene težave odpira nove. Nenadni odhodi ljudi, ki so usposobljeni za pomoč najtežjim bolnikom, šibijo oddelke, ki bi potrebovali največ podpore.
Če bi jih bilo več, bi bilo lažje, pravi Pipanova. Ob dodatni nagradi in možnosti začasnega predaha na kakšnem manj obremenjenem delovnem mestu bi se ljudje verjetno pogosteje odločili za takšno delo, predvideva. Namesto tega zdaj odhajajo medicinske sestre, ki so že znale z bolniki. Ob njih na intenzivnih oddelkih niso le, ko potrebujejo zahtevno nego, ampak tudi, ko so v stiski. Nekateri nimajo nobenega bližnjega, na katerega bi lahko računali po prihodu iz bolnišnice. Na oddelku so velikokrat poskrbeli, da niso bili prepuščeni samim sebi. Drugi so potrebovali tolažbo, ko se vse ni izteklo tako dobro, kot so si želeli. Tretji le pojasnilo, ki jih je razbremenilo skrbi. Kako pristopiti k ljudem, ko so najbolj ranljivi, se človek ne nauči čez noč.
Bojijo se podaljševanja čakalnih dob
Osnovno izobraževanje za najzahtevnejša delovišča traja šest do devet mesecev, pojasnjujejo v UKC Ljubljana, za delo na nekaterih posebej zahtevnih mestih pa tudi od enega leta do osemnajstih mesecev. Z razpisi sicer že iščejo medicinske sestre, s katerimi bi olajšali sedanje pomanjkanje zaposlenih. Tiste, ki ostajajo, pa delajo še več. Začasno težave namreč rešujejo s povečanjem nadurnega dela in s prerazporeditvami znotraj oddelka. Medicinske sestre pa bodo tudi v prihodnje težko spodbudili, da ostanejo na teh posebno zahtevnih mestih. Ena od rešitev bi bila višje plačilo za posebno zahtevno delo, a ga sedanja zakonodaja ne omogoča, ugotavljajo v bolnišnici.
Ker tamkajšnji zaposleni dobro in veliko delajo, njihovih bolnikov ne pestijo čakalne dobe za srčne operacije, je spomnil predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja prof. dr. Tomislav Klokočovnik. Boji se, da se bodo zaradi sedanjega dogajanja znova podaljšale. »Medicinske sestre, ki so morale vstajati tudi ob štirih zjutraj, da bi prišle na delo v Ljubljano, sicer razumem. Z urgentnimi centri so dobile možnost dela bliže domu. A našemu oddelku se bo izgubljanje izkušenih medicinskih sester zagotovo poznalo. Dobrih zaposlenih ni mogoče kar tako izšolati. Pri razpisovanju dežurne službe oziroma turnusov imamo vse večje težave.«
Mlade medicinske sestre bodo sicer usposabljali za delo na njihovem oddelku, a ni nujno, da bodo tam vztrajale. Da bi zajezili množično zapuščanje najbolj zahtevnih delov zdravstva, je treba po njegovem ukrepati takoj. Ljudem, ki na takšnih oddelkih puščajo del sebe, je treba to priznati in jih ustrezno nagraditi. Brez tega najbolj zahtevnim deloviščem grozi usoda mariborskega UKC, kjer pomanjkanje anesteziologov že mesece hromi delo bolnišnice, je opozoril Klokočovnik.
