V. d. generalne direktorice Onkološkega inštituta Zlati Štiblar Kisić so v bolnišnici v času, ko je bila pomočnica svojega predhodnika Janeza Remškarja, neupravičeno izplačali za 3350 evrov neto nadur. Tako so tudi drugič ugotovili na inšpektoratu za javni sektor. Na Onkološkem inštitutu bodo inšpekciji oporekali z upravnim sporom, obrnili pa se bodo tudi na ustavno sodišče.
»Vsi drugi lahko opravljajo nadure«
Remškar je svoji dotedanji pomočnici za pravne zadeve lani, preden ga je razrešil svet bolnišnice, očital neupravičeno izplačane nadure in zavajanje. Štiblar-Kisićevi je v tistem času grozila odpoved, a je svet bolnišnice, ki ga vodi Darinka Miklavčič, postopke zoper njo ustavil in nekdanjo sodnico imenoval na čelo bolnišnice, sprva kot vršilko dolžnosti. Na začetku letošnjega januarja so jo, tik po prvih ugotovitvah inšpekcije o neupravičenih izplačilih, člani sveta izbrali tudi med kandidati na razpisu za generalnega direktorja. A zadnjo besedo bo imela vlada, ki do zdaj ni odločila o soglasju k njenemu imenovanju. Januarja je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ocenila, da inšpekcijske ugotovitve niso dobra popotnica, a je želela počakati do končnega poročila inšpektorata. Njegovo odločbo so zdaj prejeli, so včeraj potrdili na ministrstvu, postopkov imenovanja vodstva Onkološkega inštituta pa za zdaj ne komentirajo. Nekateri v vladnih krogih so bili sicer že ob razpisu bolj kot zdajšnji vršilki dolžnosti naklonjeni njeni protikandidatki, dekanki jeseniške fakultete za zdravstvo Brigiti Skela Savič.
Štiblar-Kisićeva je včeraj napovedala, da bo denar vrnila. Poudarila je, da ji je nadurno delo odredil Remškar, ki za to tudi nosi odgovornost. Znova je spomnila tudi na pravno mnenje dr. Rajka Pirnata oz. inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki so ga pridobili na Onkološkem inštitutu. Glede na to mnenje njene nadure niso bile navzkriž z zakonodajo. »Nesprejemljivo je, da imata dve najpomembnejši ustanovi na področju javne uprave, ministrstvo za javno upravo na eni in inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani na drugi strani, tako diametralno nasprotujoče razlage. Zakoni morajo biti jasni in se morajo uporabljati za vse enako.«
Ustavna presoja je po besedah Štiblar-Kisićeve na mestu tudi zato, ker je zdajšnje onemogočanje nadur pri pomočnikih direktorjev diskriminatorno. »Vsi ostali lahko opravljajo nadure in imajo pravico, da so za to plačani.« Tudi delo zdajšnjih pomočnikov direktorja na Onkološkem inštitutu bi včasih zahtevalo nadure, je dodala, odgovora ministrstva za zdravje o tem pa niso prejeli. Prav tako jim niso odgovorili na prošnjo, da bi se skupaj s strokovnim direktorjem dr. Viljemom Kovačem sestala s Kolar-Celarčevo, je pojasnila Štiblar-Kisićeva.
Remškar: Takšnega pomočnika ne bi potreboval
Remškar je včeraj dejal, da sprejema objektivno odgovornost za podpis, ki je omogočil neupravičena izplačila, subjektivna pa je po njegovem na strani Štiblar-Kisićeve. »Odredbo o izplačilu nadur je pripravila ona. Sam sem zdravnik, gospa Štiblar-Kisićeva pa pravnica. Če pomočnik za pravne zadeve ne sprejme nobene odgovornosti in mora direktor sam poznati vso zakonodajo, takšnega pomočnika sploh ne potrebuje,« je dejal.
Remškar je lani zoper Onkološki inštitut sicer vložil tožbo zaradi po njegovem neupravičene razrešitve, s katero zahteva slabih 93.000 evrov odškodnine (glavnino predstavlja nadomestilo za plače, ki bi jih dobil do konca mandata). Še vedno vztraja, da zakonske podlage za razrešitev ni bilo.
