Narodna galerija: Ponos usiha, obisk raste

V Narodno galerijo so med šolskimi počitnicami starši pripeljali mnoge ljubljanske malčke, ki se v živahno vodenem potepu po umetnosti niso prav nič dolgočasili. (Foto: Tomaž Skale)

Matic Pristav: »Galerijo sem velikokrat obiskal že s šolo in vrtcem, pridem pa tudi s starši. To imam raje, ker gremo lahko malo po svoje in se dlje zadržimo pri posameznih delih. Od slik mi je vedno najbolj všeč Mrtvaški ples, okostnjaki, ki plešejo, so zelo lepo narisani in predstavljeni. Od obnove naprej je prostor veliko lepši, ni videti več tako star, tudi razstava je bolje postavljena, recimo slike in okvirji so skrbneje obnovljeni.«

Matej Kotnik: »Danes sem hčerko, ki bi pri osmih letih rada postala slikarka, pripeljal na otroško delavnico. V primerjavi z galerijami po svetu bi lahko bila naša še vedno razkošnejša, a je po obnovi zagotovo več razstavljenega. Seveda količine ne smemo enačiti s kakovostjo, a bogata zbirka priča, da Slovenci imamo kaj pokazati, tu bo vsakdo našel nekaj zase. Slike ne smejo biti v depojih, morajo priti v stik z ljudmi. Vstopnina se mi zdi nizka, sploh če jo primerjam z vstopnino za predstave kakšnih amaterskih gledališč.«

Neda Golobič: »Z možem sva prišla po prve vtise, navdušena sva, v kratkem pa se bova udeležila še vodenega ogleda, čeprav se tam zaradi gneče navadno precej slabo sliši in se moraš boriti za prostor. Ogledala si bova pol razstave, šla vmes na kavo in potem nadaljevala. Nujno je, da smo dobili dobro kavarno, tak prostor moramo izkoristiti tudi v družabne namene. Vstopnina je za upokojence dostopna, za druge pa malo previsoka.«

Maruša Šuštar: »Pogosto pridemo s šolo, danes pa sem tu z mamo. Izkušnja je povsem drugačna, saj v šolskem ogledu res več izveš, a ker si v družbi sošolcev, ki jih obisk galerije morda niti ne zanima, je zbranost slabša in ne opaziš istih stvari. Danes pričakujem, da bom lahko po ogledu vse zbirke bolje razumela, kako je družba nekoč videla ljudi, kakšna so bila denimo njihova oblačila. V kavarni bom poklepetala o videnem.«

Leon Kos: »Pridem večkrat, nad obnovo sva z ženo tako navdušena, da sva se včlanila v kljub ljubiteljev galerije in se bova vračala. Vhod s Prešernove je veličasten, sploh ta prehodni del z Robbovim vodnjakom; skrajni čas je bil, da smo Slovenci poskrbeli za tako prizorišče, končno se lahko primerjamo z Evropo. Kronološka razporeditev razstavljenih del mi je zdaj bolj všeč kot prej, v slikah tako lažje uživata tudi pranečakinji, ki jima hočem v počitniškem času malo približati umetnost.«

Anita Šuštar: »Obnovo galerije sem spremljala v medijih, zato sem prišla spremembe ocenit tudi sama. Odlično se mi zdi, da je prostor svetlejši, tudi nova kronološka razporeditev umetniških del je za ljudi, ki smo v umetnosti laiki, primernejša, ker nam ponudi celosten pregled nad, denimo, slovensko umetnostjo. Prišla sem z mamo in hčerama, kupile smo družinsko vstopnico, ki je precej dostopna. Dneve, ko je bil vstop prost, smo izpustile, ker smo si želele manj gneče in bolj individualno izkušnjo.«