Se bo pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami ponovila zgodba z oblikovanjem novih političnih strank, le da se bo tokrat odvila na desnici, je vprašanje, ki je v zadnjih mesecih vse glasnejše. Še zlasti pa se izpostavlja po sobotnem pozivu prvaka SDS Janeza Janše, da je za nujni nastanek novega Demosa potrebna ustanovitev »novih političnih sil«.
Potencial za ustanovitev novih strank na desnici po mnenju Sama Uhana z ljubljanske fakultete za družbene vede obstaja. »Vendar v primeru, če bi SDS to dopustila, kar pa se bo ob sedanjem vodstvu težko zgodilo. SDS je avtoritarna stranka, sebe razume kot ekskluzivno, vse druge pa kot izvrševalce njene politike. Zato je ta prostor, kakršen je,« dodaja Uhan.
»Malo žleht vprašanje«
Za zdaj se zdi, da se je ustanavljanja nove stranke najresneje lotil Aleš Primc. Kot pravi, že pripravljajo programsko deklaracijo gibanja, ki bo presegalo ideološke delitve, vodstva stranke pa še niso izbrali. Ob tem poudarja, da ne bodo podobni nobeni od obstoječih strank, da bodo za dobro ljudi pripravljeni na sodelovanje z vsemi in da bodo nagovarjali vse volilce. »Mi ne razumemo, da so ljudje last strank.« Na vprašanje, ali se glede ustanavljanja stranke pogovarja tudi s SDS oziroma njenim predsednikom, pa Primc odgovarja, da gre za »malo žleht vprašanje, kot da bi naju z Janšo hoteli spreti«. »Z Janšo bi se rad dobro razumel, tako kot z vsemi resnimi ljudmi, zato ne zahtevajte od mene, da bi vam razlagal, kaj se s kom pogovarjam,« je še pripomnil zmagovalec dveh referendumov o pravicah istospolnih parov.
Poleg Primca je bil na slovesnosti ob 27. obletnici SDS tudi nekdanji mariborski župan in poslanec Franc Kangler. V političnih vrstah je tudi zanj mogoče slišati, da razmišlja o ustanavljanju nove stranke na državni ravni. Kangler nam je dejal, da je glede na stanje in vzdušje v slovenski politiki pa tudi glede na delovanje Slovenske ljudske stranke, iz katere so ga »po krivici izključili«, nujno potrebna žlahtna konservativna stranka, kakršna je bila SLS v obdobju 1996–2000. Vendar pa o tem, da bi se vključil v njeno ustanavljanje, za zdaj še ne razmišlja, ker mu »še vedno po krivici sodijo«.
Največja desnosredinska stranka bi morala biti najbolj zmerna
Nekateri naši sogovorniki z desnega političnega pola ne izključujejo možnosti, da bi novo (liberalno) stranko na desni sredini skupaj s somišljeniki ustanovil minister v obeh Janševih vladah Žiga Turk. Ne dvomijo pa, da bi bila takšna stranka deležna ostrih napadov tako z desnice kot z levice. Janša bi njene ustanovitelje označil kot izdajalce, levosredinske stranke pa bi v njej prepoznale grožnjo, da jim odvzame del sredinskih volilcev. Zato bi morala po mnenju naših sogovornikov takšna stranka, če bi hotela brez usodnejših ran zdržati do volitev, nastati tik pred njimi.
Žiga Turk na naše navedbe, da se v ugibanjih o ustanovitvi novih strank na desnici omenja tudi možnost ustanovitve njegove stranke, odgovarja: »V javnosti se ne pojavljajo ugibanja, ampak napovedi novih strank, nazadnje ob robu sveta SDS prejšnji konec tedna. Pri nobenem projektu kakšne nove liberalne stranke pod pokroviteljstvom SDS me ne bo zraven. Za druge strankarske projekte pa ne vem. S strankarsko politiko se ne ukvarjam več.«
Za pomembnejši premik slovenskega političnega prostora v smeri zdrave evropske geometrije bi morala biti po Turkovem prepričanju največja desnosredinska stranka tudi najbolj zmerna. »Če bi se pojavila kakšna nova stranka – ali pa stara z novimi ali večjimi ambicijami –, bi moral biti to njen cilj.«
Sicer pa so v javnosti vse glasnejše in pogostejše ocene, da se – tako kot v številnih evropskih državah – tudi pri nas odpira prostor za radikalizem oziroma neofašizem. »Vendar ko govorimo o skrajni ali radikalni desnici na Slovenskem, je ta že tu, z določenimi vsebinami in stališči nekaterih njenih članov tudi v največji opozicijski stranki. Tukaj ni treba delati prostora za skrajno desnico, temveč za zmerno desnico, ki bi se zgledovala pri Angeli Merkel,« je jasen Samo Uhan.
