SDS je začela včeraj čistiti strankin strežnik. Kot smo poročali, so vidne slovenske demokrate pred dnevi obvestili, da bo 28. decembra s strežnika SDS zbrisana vsa stara elektronska pošta. Ostala naj bi le tista iz letošnjega decembra. Kaj je razlog za takšno odločitev vodstva SDS, v dopisu niso navedli. Ker je obvestilo prispelo le nekaj dni po preiskavi, ki so jo v povezavi z delovanjem Andreja Širclja v vodstvu slabe banke kriminalisti opravili tudi na sedežu SDS, pa so nekateri naši sogovorniki iz največje opozicijske stranke namero o brisanju elektronske pošte nemudoma povezali z omenjeno preiskavo.
Zakaj je Šircljeva pošta ključna za NPU
Zakaj je korespondenca Andreja Širclja ključnega pomena za kriminalistično preiskavo domnevnih nepravilnosti v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB)? Odgovor na to vprašanje se skriva v kronologiji dogodkov iz marca 2013, ko je slaba banka začela delovati.
Dne 6. marca 2013 je vlada Janeza Janše imenovala štiri člane upravnega odbora DUTB: Larsa Nyberga, Arneja Berggrena, Carl-Johana Lindgrena in Andreja Širclja. Že dan pozneje so se sestali na prvi seji. Iz zapisnika, ki nosi datum 8. marec 2013, izhaja, da so govorili o imenovanju glavnega izvršnega direktorja DUTB. »Člani upravnega odbora so se (…) odločili, da bodo primernega kandidata iskali tako, da bodo pri mednarodnih svetovalnih družbah vprašali, ali imajo na voljo strokovnjaka, ki bi ustrezal navedenim merilom,« piše v zapisniku. Že »po nekaj telefonskih razgovorih«, navaja dokument, so neizvršni direktorji DUTB ugotovili, da »ima švedsko-danska svetovalna družba Quartz+Co. izkušnje, potrebne za vzpostavitev in delovanje DUTB, sočasno pa bi lahko takoj ponudila strokovnjaka Torbjörna Manssona«. Ta bi bil imenovan v primeru uspešno opravljenega razgovora s Šircljem.
»Vzporedni forumi« Širclja in Manssona
Težava pri tem je naslednja. Po podatkih iz sodnega registra je bil Torbjörn Mansson za glavnega izvršnega direktorja DUTB imenovan 6. marca, torej že dan pred sejo, na kateri so člani upravnega odbora šele razpravljali o tem, da bodo z njim opravili razgovor. Kako je to mogoče ob dejstvu, da se je Andrej Šircelj z Manssonom prvič srečal šele nekaj dni pozneje, 11. marca? Kot sumijo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), je bil zapisnik o seji upravnega odbora antidatiran za nazaj. To pomeni, da je bil Mansson za glavnega izvršnega direktorja DUTB – v jeziku Janeza Janše – imenovan na neznanem kraju v neznanem času. Ali, kot v odredbi za preiskavo ugotavljajo kriminalisti, »na nekih vzporednih forumih«.
Gre za uganko, ki jo želijo kriminalisti rešiti z rekonstrukcijo dogodkov. Tega očitno ne morejo storiti brez Šircljeve elektronske korespondence. Sploh ker se sedanji poslanec SDS z Manssonom v marcu 2013 ni sestal zgolj enkrat, ampak dvakrat, in to v Stockholmu. Drugič šele 21. marca, torej že petnajst dni po uradnem Manssonovem imenovanju. Kot navaja odredba, je Šircelj Švedsko obiskal »povsem konspirativno« in na (hotelske) stroške Manssona, ki mu je denar pozneje povrnila DUTB. Korespondenca bi lahko pojasnila tudi ozadje najema in vseh okoliščin sodelovanja s Quartz+Co. Ta je za slabo banko opravila za 2,7 milijona evrov storitev, ki jih družba, kot sumijo kriminalisti, ali ni opravila ali pa je to storila v obsegu, precej manjšem od zaračunanega. Pri tem je pomembno še dejstvo, da je bil Mansson v času sklenitve pogodbe med DUTB in družbo Quartz+Co. njen solastnik. Prav tako ne gre zanemariti podatka, da je Šircelj Stockholm obiskal le dan po nastopu nove vlade Alenke Bratušek in dva dni po tem, ko je Janševa vlada tik pred svojim sestopom sprejela še politiko prejemkov DUTB. Ta je šla močno na roko tudi Manssonu, saj mu je omogočila visoke prejemke, ki so za nekajkrat presegali omejitve iz tako imenovanega Lahovnikovega zakona, in dodatke.
Uradno »očiščenja« ne komentirajo
V SDS tudi včeraj na naša vprašanja, zakaj so se odločili brisati pošto s strankinega strežnika, niso odgovorili, prav tako zadeve niso želeli komentirati za druge medije. Naši sogovorniki iz največje opozicijske stranke pa se tega, da bi se SDS že kdaj v preteklosti odločila za takšno potezo, ne spomnijo. Prav tako so poudarili, da so v vodstvu stranke v preteklosti vztrajali, naj vidni člani za (občutljivejše) komuniciranje uporabljajo elektronsko pošto prek strežnika stranke, saj da je ta dodatno varnostno zaščitena. Za STA pa so nekateri njihovi neuradni viri blizu SDS včeraj navajali, da stranka strežnika ne prečiščuje prvič, kot enega od razlogov za tokratno odločitev pa so izpostavili pripravo nove spletne strani.
Primož Cirman, Meta Roglič
