Na vsaki tekmi kakšnega hrvaškega in srbskega kluba ali reprezentance je že skoraj ritual, da navijači ene ali druge strani vzklikajo politična gesla. Največkrat gre za ustaške pozdrave ali četniške pesmi. To, za kar vedo, da bo nasprotno stran res razjezilo.
Nazadnje se je to zgodilo ta konec tedna na košarkarski tekmi Crvene zvezde in Cedevite v dvorani Pionir v Beogradu. V hrvaških medijih so za poraz Cedevite v evroligi krivili kar navijače Crvene zvezde, med njimi pa je bil tudi teniški igralec Novak Đoković. Po navedbah Sportskih novosti so navijači Crvene zvezde pozivali na »linč ustašev«. V nabito polni dvorani so prepevali Marš na Drino in četniško himno z verzi »od Topole pa do Ravne gore, vse so straže generala Draža«. Med transparenti pa je bil tudi napis »Večna slava generalu Zdravku Tolimiru«, ki je nedavno umrl v haaškem zaporu, obsojen zaradi vojnih zločinov v Srebrenici.
Portret četniškega generala na tekmi Hrvaške in Rusije v futsalu
Zato so hrvaški mediji pozvali h kaznovanju Crvene zvezde najmanj s tem, da jih suspendirajo iz evrolige, prav tako pa bi moral biti kaznovan Novak Đoković, vsaj z denarno kaznijo, če že ne drugače. Trdijo namreč, da je tudi on prepeval četniške pesmi.
Srbski mediji na to odgovarjajo, da je lani srbsko sodišče generala Dražena Mihajlovića rehabilitiralo in ni vojni zločinec, da je Marš na Drino »pesem osvoboditeljev«, na posnetku pa naj bi se videlo, da je Đoković zapel le refren pesmi Vidovdan: »Kamorkoli grem, k tebi se vedno vračam, kdo mi lahko iz duše vzame Kosovo.« Časopis Informer je celo zapisal, da je vse skupaj »blodnja bolnih ustaških umov«.
Dogodek na košarkarski tekmi je le zadnji v seriji podobnih dogodkov. Na evropskem prvenstvu v futsalu so na tekmi Hrvaške in Rusije razobesili portret četniškega generala Momčila Đujića. Toda delegat Uefe je to nemudoma opazil in dal plakat odstraniti. Na zadnjem srečanju srbske in hrvaške reprezentance pa so zažgali hrvaško zastavo.
Ustaški pozdrav končal kariero nogometaša
Maslo imajo na glavi tudi Hrvati. Pred šestimi leti so kamenjali avtobus s košarkarji Partizana, ko so šli na gostovanje v Zagreb. Hrvaški navijači so z ustaškimi vzkliki podpirali svoje nogometaše tudi v Švici in Italiji. Na tekmi med Švico in Hrvaško so zažgali srbsko zastavo. Lani pa je po vsej Evropi odmeval incident, ko so na travo stadiona v Splitu pred tekmo z Italijo narisali svastiko. Uefa je Hrvaško kaznovala z odvzemom točke v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, 100.000 evri kazni in dvema tekmama pred praznimi tribunami.
To ni bilo prvič, da je Uefa ukrepala. Pred dvema letoma so za deset tekem suspendirali hrvaškega nogometnega reprezentanta Josipa Šimunića, ker je po tekmi Hrvaške in Islandije na zagrebškem Maksimirju vzklikal ustaški pozdrav »Za dom spremni«.
Njegova nogometna kariera se je zaradi tega končala. Po dveh letih molka je konec lanskega leta končno spregovoril o tem – o njem in o incidentu so posneli film z naslovom Moja ljubljena Hrvaška, pred dnevi pa je zatrdil, da bo o vsem napisal tudi knjigo.
Šimunić je svoj primer celo predal evropskemu sodišču za človekove pravice. »Tri besede so interpretirali na najhujši možen način in jih povezali s hrvaškimi fašisti in nacistično Nemčijo,« je v dokumentarcu zatrdil Josip Šimunič, ki se je v Avstraliji rodil hrvaškim priseljencem. Trdi, da je bila to gesta domoljubja. »To, kar sem storil, sem si vedno želel narediti, tako sem bil vzgojen.«
