V Ljubljanski kolesarski mreži že dlje časa izpostavljajo problem asfaltnih izboklin, ki jih na kolesarskih stezah povzročajo drevesne korenine, a jih nihče ne sanira. Tak primer je na Dunajski cesti poleg nekdanje vojašnice, še huje je na Topniški ulici od šmartinskega podvoza vse tja do Linhartove ceste. A z enako težavo se soočajo tudi invalidi in starejši ljudje, ki le stežka premagujejo izbokline na pločnikih. Ali starši, ki poganjajo otroške vozičke. Eklatanten primer so ljubljanske Murgle, kjer so domala vsi že tako ozki pločniki povsem uničeni zaradi nabreklega asfalta.
Sanacija v skladu s prioritetami
Na Mestni občini Ljubljana pravijo, da imajo v Murglah evidentirane vse pločnike, ki so poškodovani zaradi korenin, in da jih postopoma sanirajo – v skladu s prioritetami. »Kjer so drevesa dosegla svoj biološki vrh ali so poškodovana do te mere, da jih z arborističnimi ukrepi ni več možno vzdrževati, jih odstranimo, uredimo pločnike in cestišče ter posadimo nov drevored. Tako smo leta 2012 naredili v ulici Pod akacijami,« so pojasnili na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Kjer pa so drevesa v dobrem stanju, pojasnjujejo na mestni občini, se prilagajajo terenu in individualno rešujejo pojave v posameznih ulicah. Tako so pred dvema letoma na ulici Pod bresti zaradi korenin odstranili desni pločnik v celotni dolžini in na njegovem mestu vzpostavili zelenico. Pešci lahko odtlej uporabljajo le pločnik na drugi strani ulice. Letos se bodo lotili še ulice Pod lipami, kjer bodo raven pločnika dvignili nad korenine. »Poti med hišami se bodo ustrezno prilagodile na novo višino pločnika – zelo visoke korenine se bo obravnavalo posamično – po celotni ulici bomo tudi znižali robnike,« so napovedali.
Korenine lezejo k vrhu
Na vprašanje, zakaj se to sploh dogaja, so na mestni občini odvrnili, da do dvigovanja tlakovanih površin zaradi korenin prihaja predvsem zaradi premalo podzemnega prostora, ki ga imajo drevesa na voljo. Določene drevesne vrste imajo tudi bolj površinske korenine, so dodali. A vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon je bolj konkreten: to se dogaja, ker se ne sadi pravih dreves na prava mesta. V Murglah po njegovih besedah na drevesa še dodatno vplivajo barjanska tla, kjer je veliko podtalnice in manj zraka, zaradi česar korenine še bolj lezejo k vrhu.
»Arhitekti se po navadi obrnejo na nas pet minut pred oddajo projekta. A tudi mi ne moremo kar tako na pamet ustreliti odgovora, kakšna drevesa bi bila nekje primerna. Zato nikoli ne svetujemo, če si prej ne ogledamo terena. Načrtovanje zahteva premislek,« je pojasnil dr. Bavcon in kot svetlo izjemo navedel primer obnove Slovenske ceste. »Sprva so načrtovali drevesa ginko, po posvetovanju z nami pa so privolili v zasaditev malega jesena. Če bi ostalo pri prvotni zamisli, bi imeli čez nekaj let med drugim tudi težave s koreninami,« opozarja dr. Bavcon.
Manjka krovni zakon
Rešitve so lahko različne, poudarja vodja botaničnega vrta, najboljša pa se mu zdi, da se asfalt na pločniku odstrani, malce dvigne teren, ki se ga – namesto z novim asfaltom – posuje z drobnim peskom za fasade. »Če želimo ohraniti drevesa in narediti pločnike uporabne, je takšna rešitev najenostavnejša in trajna. Po tem pesku lahko vozijo otroški vozički, invalidi, celo z rolerji se lahko zapeljemo po njem. Edina težava so malce umazani čevlji, a vsekakor je tudi za hojo pesek prijetnejši kot asfalt,« je prepričan dr. Bavcon.
A vodja oddelka za arboristiko v podjetju Tisa dr. Lena Marion ne izključuje drugačnih rešitev, saj pravi, da so situacije od primera do primera različne. »Če se po odprtju asfalta izkaže, da so korenine zelo majhne, je možno tudi ponovno zaprtje s poravnavo asfalta, ne da bi ob tem poškodovali korenine. Lahko se naredi tudi blaga klančina čez korenine – tako delajo v Ameriki. Če je dovolj prostora, se lahko pločnik spelje stran od drevesa. Kar nekaj je možnih rešitev, najslabše pa je, da se korenine prereže ali drevesa poseka in nadomesti z novimi,« meni dr. Marionova. Največ bi rešili s tem, poudarja, če bi sprejeli krovni zakon, ki bi obravnaval mestna drevesa in njihove pravice, oziroma da bi predpisal, kakšne so ugodne rastne razmere.
