Padli park pred Polikliniko je ministrstvo za zdravje podrlo in s parkiriščem zamenjalo brez gradbenega dovoljenja. Po lokacijskem načrtu za Njegoševo cesto, ki je veljal do 25. decembra lanskega leta, bi na mestu parka lahko gradili le novi trakt Poliklinike, ne pa uredili parkirnih prostorov. Tudi v tem primeru pa je odlok določal, da bi odrasla drevesa, ki so torej padla neupravičeno, vseeno ohranili kot vmesne zelene površine med posameznimi trakti. Na ministrstvu so sicer že pojasnili, da gre za začasno rešitev, saj nimajo dovolj prostora za dovoz bolnikov, a kaj ko posek dreves ni začasen.
Na upravni enoti niso prejeli vloge
Na ljubljanski upravni enoti so nam dejali, da od ministrstva za zdravje kot vlagatelj projekta novega urgentnega bloka sploh niso prejeli vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev parka in njegovo spremembo v parkirišče, kar bi po zakonu morali storiti. Tudi sprememba občinskega prostorskega akta konec lanskega leta naj na to ne bi vplivala.
Zoper poseg ministrstva bi po upravni enoti lahko ukrepal gradbeni inšpektor. A na gradbeni inšpekciji se izmikajo, da prijave zaradi tega posega niso prejeli in je torej ne obravnavajo, hkrati pa dodajajo, da posek dreves ni v njihovi pristojnosti. Je pa pridobitev dovoljenja za gradnjo parkirišča, čemur so se v odgovoru izognili.
Na oddelku za varstvo okolja ljubljanske občine medtem opozarjajo, da od prenehanja veljavnosti zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih lastnikom zasebnih zemljišč ni več treba pridobiti dovoljenja za posek dreves. »Naše stališče je sicer, da se ne strinjamo s pozidavo zelenih parkovnih površin za namen parkiranja, ampak kot navedeno, je lastnik tisti, ki se odloči,« pravijo na občini. Ker želijo tovrstne posege omejiti, so ministrstvu za okolje in prostor predlagali, da v zakon o varstvu okolja doda novo poglavje, ki bi urejalo področje zelenih površin in s tem zapolnilo pravno praznino.
»Vedno več je zasebnih površin, ki jih ne ureja nobena zakonodaja. V času podnebnih sprememb je vsako drevo v mestu pomembno zaradi mikroklimatske funkcije, ki jo opravlja.« Dodali so še druge pomembne funkcije dreves v mestu: zadrževanje prašnih delcev, protihrupna zaščita, vlaženje zraka, estetska funkcija. »To področje je treba nujno urediti,« so sklenili na občini, ki se ponaša z nazivom zelene prestolnice Evrope.
Prenova zakona predvidena letos
Na ministrstvu za okolje in prostor so nam odgovorili, da so spremembe zakona o varstvu okolja v obravnavi v državnem zboru namenjene predvsem prenosu direktive o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, celovitejšo prenovo zakona pa načrtujejo letos. Z omenjeno pobudo ljubljanske občine so seznanjeni in jo bodo ob pripravi prenove preučili, dodajajo. »Pri tem pa ni nujno, da gre za vsebino, ki bi jo najbolje urejal krovni zakon o varstvu okolja. Vprašanje poseka in odstranjevanja drevja je namreč povezano tudi z drugimi zakonskimi področji, na primer z gozdarstvom.«
Kdaj se bo nadzor nad posekom dreves torej spet povečal, ni jasno. Medtem pa tudi drugod po mestu lastniki zelenice že spreminjajo v parkirišča. Lani se je to zgodilo na primer pred blokom v Litostrojskem naselju na zemljišču tamkajšnjih stanovalcev, padel je majhen park na križišču med Trubarjevo in Resljevo cesto, pred dvema letoma pa so nad spremembo drevoreda v parkirišča ob Vodnikovi cesti tarnali Šiškarji.
Vsa drevesa v javnem interesu
»Drevesa v mestu so del javnega prostora in prispevajo k prostorski kulturi mesta. Neskončno pomembna so iz več vidikov: ekološkega, simbolnega, estetskega. Vsekakor so zato že sama po sebi v javnem interesu vseh meščanov,« je pojasnil arhitekt Miha Dešman. Ta interes se lahko tehta, ko so v igri drugi pomembni interesi, pravi, a je pri tem pri izdajanju dovoljenj potrebna strokovna odločitev, kaj je v danem primeru pomembnejše.
A kaj ko prav dovoljenja ministrstvo ni pridobilo. Je pa Demšar ob tem opozoril, da tukaj ne gre za zasebno zemljišče, saj je njegov lastnik ministrstvo oziroma posledično država, ki bi morala biti prav tako zavezana upoštevanju javnega interesa in upoštevanju mnenja stroke.
