Čeprav po uradnih ugotovitvah kar dve tretjini prašnih delcev na območju Slovenije v ozračje pošiljajo individualne kurilne naprave, naj bi bil za presežne vrednosti v mestih vsaj toliko kot drva kriv promet. Medtem ko v številnih evropskih mestih ob nenadnem povišanju delcev v zraku, znanih pod kratico PM10, izvajajo interventne ukrepe s takojšnjim učinkom – na primer z omejevanjem prometa – pri nas tovrstni ukrepi niso zavezujoči.
Župani niso pristojni za urgenco
V nekaterih evropskih mestih, na primer v Milanu ali Parizu, ob neugodnih vremenskih razmerah in nenadnem povišanju vrednosti delcev PM10 omejijo promet po sistemu par–nepar, kot ga pri nas poznamo iz jugoslovanskih časov, ko je primanjkovalo naftnih derivatov. En dan lahko torej vozijo le vozila z lihimi registrskimi tablicami, drugi dan s sodimi. Na Mestni občini Ljubljana pravijo, da je primerjava onesnaženosti zraka z Milanom ali Parizom neprimerna, ker je v teh mestih znatno več prometa in posledično tudi bistveno večja onesnaženost zraka, zato takšnih ukrepov ne bodo uveljavljali. A hkrati ugotavljajo, da kratkoročnih ukrepov ne bi mogli izvajati, četudi bi hoteli. V odloku o načrtu za kakovost zraka so namreč navedeni le sistemski ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka. »V primeru pojava kritičnega onesnaženja bi bili potrebni izredni ukrepi, ki bi veljali za celotno državo in bi jih predpisal pristojni minister ali vlada. Prav tako bi bilo potrebno poleg zakonodajno določenih mejnih vrednosti onesnaženosti z delci določiti tudi opozorilne in kritične vrednosti, ki v evropski direktivi o zunanjem zraku – kot tudi v slovenski zakonodaji – niso navedene,« so poudarili na mestnem oddelku za urejanje prostora.
Interventni ukrepi so prostovoljni
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da so morebitni interventni ukrepi vezani na napovedi verjetnosti za preseganje mejnih vrednosti trdih delcev, ki jih že dve leti izvaja Agencija RS za okolje. »V sprejetih načrtih ti ukrepi obsegajo priporočilo občanom in ustanovam, da v okviru svojih možnosti začasno zmanjšajo emisije delcev tudi pri uporabi prometnih sredstev in kurilnih naprav. Večjih omejitev načrti samodejno ne predvidevajo,« so povedali na okoljskem ministrstvu. Dodali so, da bodo v okviru razprav o posodobitvi načrtov za obdobje 2017–2019 preučili tudi uvedbo bolj določenih interventnih ukrepov.
Interventni ukrepi so torej po aktualnih načrtih – kakor koli se to čudno sliši – prostovoljni ukrepi. Toda na ministrstvu poudarjajo, da za morebiten ad hoc dekret obstaja pravna podlaga. Ob povečani koncentraciji trdih delcev lahko namreč vlada skladno z zakonom o varstvu okolja za določen čas na celotnem ozemlju države ali njenem delu omeji oziroma prepove dejavnosti, ki povzročajo prekoračitev standardov kakovosti okolja ali opozorilnih vrednosti. V skladu z zakonom o pravilih cestnega prometa lahko prepoved ali omejitev odredi tudi zaradi varstva okolja.
Vstopne takse za avtomobile?
Dr. Matej Ogrin, predsednik društva CIPRA Slovenija in koordinator Koalicije za trajnostno prometno politiko, se strinja z ljubljansko mestno občino, da bi morala interventne ukrepe dirigirati država. Drugačnega mnenja je, ko gre za omejevanja prometa. »Pozimi ne moreš prepovedati ljudem, da se ogrevajo, ker bodo zmrznili. Lahko pa začneš omejevati promet. V mestih, kjer je delež delcev iz prometa 50- ali večodstoten, se mi zdi omejevanje prometa smiseln ukrep,« pravi dr. Ogrin. Po njegovem mnenju bi lahko v času dolgotrajnejših koncentracij presežnih vrednosti delcev v zraku določene ceste tudi zaprli za osebni promet, začasno znižali dovoljene hitrosti vozil in še dodatno omejili tovorni promet na obvoznici. »Še boljši ukrep bi bila uvedba taks avtomobilistom za vstop v mestno središče – vsaj takrat, ko je koncentracija delcev nad dovoljeno mejo, še boljše pa bi bilo, da bi bil takšen ukrep trajen,« predlaga dr. Ogrin.
A po drugi strani, opozarja sogovornik, pri nas presežne vrednosti trdih delcev niti približno niso takšne kot na primer v Torinu ali celo na Kitajskem, kjer so koncentracije desetkrat višje od dovoljenih. »Ne trdim, da je vse v najlepšem redu, ampak treba se je zavedati, da je bilo trdih delcev pri nas včasih še več, a jih nihče ni meril. Družbeno ravnanje gre danes v pravo smer. Avtomobili so – kljub volkswagnovi goljufiji – vse bolj čisti, zato bo po mojem mnenju problem prometnega onesnaževanja čez 20 let postal bolj kot ne zgodovina. Tako kot je danes zgodovina onesnaževanje z žveplovim dioksidom,« je prepričan dr. Ogrin. Težje kot mesta se bo po njegovih besedah trdih delcev rešilo podeželje – zaradi drv.
