Glavni vir je promet
V splošnem seveda velja, da delci "niso problem samo v Sloveniji, temveč v celotnem razvitem svetu", kjer promet predstavlja enega od dveh največjih porabnikov energije, je pojasnil dr. Matej Ogrin iz Cipre, društva za varstvo Alp. "Ne smemo pozabiti niti večjih industrijskih regij, kjer delci prehajajo v zrak skozi dimnike, niti termoelektrarn in sežigalnic," je dejal dr. Ogrin ter opozoril na Trbovlje in okolico. "Ponekod so lahko vzrok tudi individualna kurišča na trda goriva," je dejal. V večjih mestih, kjer meritve kažejo presežene vrednosti tako majhnih kot velikih delcev, je daleč najpomembnejši vir promet, delci pa v ozračje ne uhajajo le z izgorevanjem goriv, temveč tudi z zelo drobnim prahom, ki ga s cest dvigujejo vozila.
V novejši multicentrični študiji, ki je zajela kar 400.000 obiskov v urgentnih ambulantah 14 kanadskih bolnišnic, so po besedah dr. Metode Dodič Fikfak z ljubljanskega kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ugotovili, da je onesnaženost zraka z ogljikovim dioksidom in dušikovim dioksidom "povezana z velikim tveganjem za takojšnje poslabšanje obolenj srca, predvsem z odpovedjo srca in miokardnim infarktom", onesnaženost z ozonom pa je po njenih besedah močno povezana z astmo in poslabšanjem kronične obstruktivne pljučne bolezni.
Tveganje največje med aprilom in septembrom
Ministrstvo za okolje in prostor je operativni program, o katerem bo danes v državnem zboru razpravljal odbor za okolje, "na strokovni ravni predstavilo posameznim mestnim upravam". Na podlagi omenjenega operativnega programa "bo ministrstvo v sodelovanju z občinami za vsako območje posebej pripravilo program ukrepov, ki bo vseboval najbolj ustrezne ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka", program ukrepov pa bo morala predvsem potrditi vlada.
"Menim, da tega problema ne jemljemo dovolj resno in da ga ni mogoče odpraviti z odlokom ali zakonom, temveč z načrtovanimi aktivnostmi, ki zajamejo veliko resorjev," je opozorila dr. Dodič-Fikfakova, pri čemer je med resorji izpostavila "vsaj gospodarskega, okoljskega, zdravstvenega in finančnega". Tveganje za zdravje ljudi je po njenih besedah največje med aprilom in septembrom, "še posebno skrb zbujajoča pa se je pokazala povezava med delci PM10 in PM2 in astmo, saj je takrat zaradi večjih koncentracij tveganje naraslo tudi za štirikrat," je še poudarila.
Do danes brez ukrepov
"Politika se tega problema po mojem mnenju ne zaveda," je bil kritičen dr. Ogrin, ki opaža, da "ga sicer deloma pozna, a pravih razsežnosti teh pojavov niti približno ne razume". Slovenija po njegovih besedah "do danes ni začela izvajati niti enega ukrepa zoper to nevarnost in sramoto, pri čemer se o tem danes pogovarjamo samo zato, ker nas je na to opozoril Bruselj, problem pa je prisoten že dlje časa".
V dneh s preveliko koncentracijo "naj predvsem tisti, ki bolehajo za boleznimi srca in dihal, ostanejo čim več časa doma in upam, da imajo v domačih prostorih boljši zrak", je dodala dr. Dodič-Fikfakova, ki meni, da so "potrebni temeljiti načrti in posegi v izvor problema za dolgoročno preprečitev take onesnaženosti". Poleg tega bodo po njenih ocenah potrebni tudi temeljiti načrti organizacije zdravstvene službe ob takih onesnaženjih, saj se takrat poveča potreba po tovrstni zdravstveni oskrbi.
