Preveč onesnažen zrak, ki ga velik del slovenskega prebivalstva zdaj diha že drugi oziroma celo tretji mesec zapored, po ugotovitvah evropske agencije predstavlja glavno grožnjo zdravju slovenskega prebivalstva. Zaradi visokih koncentracij nevarnih prašnih delcev PM10, ki dan za dnem presegajo dovoljene vrednosti, je nacionalni inštitut za javno zdravje ta teden vrtce in šole pozval k omejitvi gibanja otrok na prostem, to pa svetuje tudi preostalim prebivalcem države. A čeprav po uradnih ugotovitvah kar dve tretjini prašnih delcev v ozračju izvirata iz malih individualnih kurilnih naprav na trda goriva (lesno biomaso in premog), država ne zna preprečiti niti tega, da ljudje vsaj v trgovinah ne bi več mogli kupovati neustreznih peči. Še več. »Do nedavnega je neustrezne kurilne naprave subvencioniral tudi Eko sklad in jih morda še vedno,« opozarja energetski strokovnjak Matjaž Valenčič.
Brezmejna domišljija
V mislih ima kombinirane kurilne naprave na lesne pelete ali drva, ki jih je sklad v preteklosti subvencioniral, če so značilnosti zgorevanja in izpusti nevarnih snovi v ozračje ustrezali zahtevam pri enem energentu. V Eko skladu sicer poudarjajo, da so že z javnim pozivom leta 2014 začeli preverjati tehnično dokumentacijo in splošno ustreznost tovrstnih kurilnih naprav. A so se trgovci po Valenčičevih besedah hitro prilagodili. Kombinirane kurilne naprave so začeli preprosto tržiti zgolj še kot kurilne naprave za pelete, ki v nasprotju z drvmi niso problematični. V Eko skladu odgovarjajo, da se pojavljanja takšnih zakrinkanih dvokuriščnih naprav na trgu zavedajo, zato pred izplačilom subvencije od prosilca zahtevajo fotografijo kurilne naprave in po potrebi tudi fotografijo napisne tablice, s pomočjo katere preverijo, ali je v vgrajeni peči res mogoče uporabljati zgolj en energent in lahko dobi subvencijo.
Toda trgovci oziroma proizvajalci državo očitno spet prehitevajo po desni. Gospodinjstvom ponujajo kurilne naprave na pelete, ki pa že z odstranitvijo določenega vijaka postanejo zelo problematični kotli na drva, pripoveduje Valenčič. Na Eko skladu opozarjajo, da lahko inšpekcija takšno uporabo kurilne naprave v nasprotju z navodili in deklaracijo kaznuje, obenem pa ima sklad še tri leta oziroma (v določenih primerih) pet let po vgradnji naprave možnost preveriti, ali jo posameznik uporablja pravilno. V nasprotnem primeru lahko zahteva vračilo subvencije z vsemi zamudnimi obrestmi vred.
A takšnih preverjanj doslej očitno niso izvajali, saj so nam iz sklada sporočili le, da nameravajo to letos storiti s pomočjo energetskih svetovalcev v okviru svetovalne mreže Ensvet. Podatkov o zavrnjenih subvencijah zaradi vgradnje neustreznih kurilnih naprav nimajo, a poudarjajo, da večina posameznikov vgradi ustrezno kurilno napravo, drugi pa na skladu zavrnjeno napravo še pred vgradnjo praviloma zamenjajo z ustrezno in z novim predračunom pridobijo tudi subvencijo.
Nadzor nad skladnostjo malih kurilnih naprav z deklaracijami in drugimi dokazili ter zagotovili proizvajalcev tržni inšpektorji preverjajo od leta 2008. Do konca lanskega leta so pri proizvajalcih, uvoznikih, distributerjih, prodajalcih in izvajalcih del izvedli skupno 352 nadzorov in odkrili 315 manjkajočih oziroma nepopolnih oznak, navodil, izjav o skladnosti... Večina kršiteljev je po opozorilu nepravilnosti odpravila, zato so inšpektorji doslej izrekli zgolj osem glob. Največ neskladnosti – pri vsakem drugem zavezancu – so po njihovih pojasnilih odkrili prvo leto, medtem ko je bilo teh že leto pozneje samo še 17 odstotkov.
Nevedna gospodinjstva
Okoljska inšpekcija je zaradi prekomernega onesnaževanja zraka iz malih kurilnih naprav med letoma 2011 in 2015 prejela okoli sto prijav. Inšpektorji so v 22 primerih zahtevali odpravo onesnaževanja, kar so zavezanci tudi izpolnili.
Kaj pa gospodinjstva? Valenčič ocenjuje, da neustrezne kurilne naprave z vgrajeno zastarelo tehnologijo kupujejo predvsem zaradi nevednosti. »Ljudje gredo v trgovino in vprašajo o razlikah med tremi različnimi kurilnimi napravami. Ko jim prodajalec reče, da je to zgolj cena in morda še nekaj malenkostnih razlik v izkoristkih, seveda raje kupijo neustrezno peč za tisoč evrov kot takšno za pet tisoč evrov,« pripoveduje Valenčič. Obenem dodaja, da pri pečeh v trgovinah doslej ni zasledil niti podatka o izpustih, kaj šele podatka o njihovi zakonsko določeni najvišji meji.
Ljudje si lahko zdaj pri izbiri nove kurilne naprave na lesno biomaso po njegovih besedah pomagajo vsaj z razpisom Eko sklada za socialno šibka gospodinjstva, v katerem sklad navaja seznam ustreznih kurilnih naprav. »Žal so tudi na tem seznamu samo kotli za centralno ogrevanje, ne pa tudi enosobne peči za ogrevanje posameznih prostorov,« dodaja Valenčič.
