Maja 2012 je začela veljati novela zakona o kazenskem postopku, ki je skupaj s predobravnavnim narokom vpeljala institut priznanja krivde in sporazuma o krivdi. Na sodiščih ugotavljajo, da sta se inštituta odlično prijela, saj se skoraj polovica vseh kazenskih postopkov konča že na predobravnavn em naroku. Približno deset let bi lahko trajalo sojenje nekdanjemu lastniku Dinersa Tomažu Lovšetu, če v četrtek na predobravnavnem naroku ne bi sklenil sporazuma s tožilstvom in krivde priznal, je po sojenju dejal tožilec Jože Kozina.
Postopek priznanje krivde in sporazum s tožilstvom tako izrazito skrajšujeta kazenske postopke, pri čemer je eden pomembnejših učinkov tudi finančni, saj so kazenski postopki zelo dragi, med drugim tudi zato, ker mora v veliko primerih država plačati tudi zagovornika po uradni dolžnosti, tu so še stroški izvedenca, prič.
Različni popusti
Tudi obdolženi in njihovi zagovorniki so ugotovili, da popust, ki ga s priznanjem in poravnavo dosežejo v zgodnji fazi postopka, ni samo popust v izrečeni sankciji, temveč se v sporazumu o priznanju krivde obdolženec in tožilec pogodita tudi o načinu prestajanja zaporne kazni. Vedno več je namreč primerov, ko se izrekajo alternativne oblike kazni zapora, kot so hišni zapor in zapor ob koncu tedna ali delo v splošno korist.
Korist imajo tudi morebitni oškodovanci, saj se v sporazumih stranke dogovorijo tudi, kako bo obdolženec povrnil škodo. Sodišča pri nas namreč ne odločajo o odškodninskih zahtevkih v kazenskih postopkih, temveč po končanem postopku stranko napotijo na pravdo. To pomeni, da mora sodišče najprej odločiti o kazenski odgovornosti obdolženca, ki traja leta, nato pa oškodovanca napoti na pravdo, kar spet traja leta, da ta doseže neko zadoščenje ali pa finančno povrnitev storjene škode. Zdaj se to zgodi v nekaj mesecih. Sodnik v primeru priznanja krivde na predobravnavnem naroku ugotavlja, ali je bil sporazum sklenjen prostovoljno, in če to ugotovi, sporazum sprejme in v vsebino ne posega.
Tri tisoč priznanj
Po podatkih tožilstva je kar 2933 obdolžencev v lanskem letu podalo izjavo o krivdi. »Obdolženčevo priznanje krivde je lahko na podlagi dogovora z državnim tožilcem ali pa samoiniciativno. Oba instituta pomenita manj stroškov za državo in učinkovitejši, hitrejši postopek. Sodišča razbremenjuje dolgotrajnih, pogosto zahtevnih postopkov ugotavljanja krivde,« ugotavljajo na vrhovnem tožilstvu.
Poleg »navadnih« smrtnikov so se s tožilstvom v zadnjem času poravnali številni bolj znani obtoženci. Tomaž Lovše, ki mu je zaradi zlorabe položaja v sostorilstvu grozilo do osem let zapora, je s tožilcem podpisal sporazum o krivdi, po kateri je bil obsojen na 18 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dve leti, torej s kazensko sankcijo opominjevalne narave. Ker je pri tovrstnih kaznivih dejanjih predvidena tudi denarna kazen, bo državi plačal še 200.000 evrov, 50 tisočakov pa je doniral ljubljanski porodnišnici. Naj spomnimo, da je Lovše v zameno za prostost vplačal najvišjo varščino v zgodovini Slovenije, in sicer kar milijon evrov, zato mu bo država ta denar zdaj povrnila. No, odštela mu bo dvesto tisočakov za denarno kazen.
Kordež priznal enajst kaznivih dejanj
Konec leta je sporazum o priznanju krivde, v katerem je priznal kar enajst kaznivih dejanj glede milijonskega oškodovanja Merkurja, sklenil tudi nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež. Pogodil se je za enotno kazen sedem let in mesec dni zapora, v dveh letih pa mora poravnati tudi 23.500 evrov stranske kazni. S priznanjem krivde si je pogojno kazen leta in pol zapora prislužil tudi lastnik Kranjske investicijske družbe Jože Anderlič. Skupaj z Andrejem Oblakom (postopek zoper njega še teče) naj bi oškodovala podjetje Hypo Alpe Adria Consulting. Tudi Anderlič je moral seči globoko v žep, saj je državi plačal milijon evrov denarne kazni. 800 tisočakov je prejela država, po sto tisoč pa Rdeči križ in Karitas. Čeprav si ugodnosti ni izposloval, pa je krivdo v začetku februarja priznal tudi Samo Tadin, ki je naklepno in načrtno umoril policista Igorja Mauserja in poskusil umoriti tudi policista Kristijana Čoža. Za oba skupaj je dobil najvišjo možno kazen, 30 let zapora. Septembra lani so se po težkih več mesecev dolgih pogajanjih za milejše kazni pogodili tudi trije od štirih akterjev, ki so bili vpleteni v ugrabitev in umor Zorice Škrbić. Željko Petrović (povzročitev posebno hude telesne poškodbe, hudodelsko združevanje in sostorilstvo pri ugrabitvi) se je pogodil za 15 let zapora, Blagoje Sazdov (enaka kazniva dejanja) jo je odnesel z letom manj, medtem ko je bil je Senad Livadić, obtožen »le« pomoči pri teh dejanjih, obsojen na nekaj več kot dve leti zapora. Sojenje četrtemu članu Milanu Trivkoviću še poteka.
