Spomnimo, lani jeseni je Agencija za varstvo konkurence (AVK) dala zeleno luč za združitev Elektra Energije (hčerinske družbe Elektra Ljubljane) in Gen-I. Na vprašanje, kdaj se bo združitev formalno končala, je Andrej Ribič, prvi mož Elektra Ljubljana, odgovoril: »Dobili smo šele soglasje varuha konkurence, kar pomeni, da se je dvignila zastavica za start, do cilja pa je še nekaj preprek. Čakamo dovoljenje finančnega in infrastrukturnega ministrstva, lastnikov, torej SDH in nadzornikov. Združitev bo predvidoma v drugi polovici leta. Seveda če se bomo vse dogovorili, prej zagotovo ne. Postopki so namreč dolgotrajni.«
Združeno elektropodjetje bo zagotovo največje. Iz podatkov o tržnih deležih elektropodjetij v letu 2014 (lanski podatki Agencije za energijo namreč še niso znani) je razvidno, da bosta imela po združitvi Gen-I in Elektro Energija največji, 41,2-odstotni tržni delež z več kot 350.000 odjemalci. Če zraven prištejemo še 10,6-odstotni delež Petrola, lastnika polovice Gen-I, pa bodo imele z združitvijo povezane družbe skoraj 52 odstotkov drobnoprodajnega trga elektrike.
Združitev bo vidna tudi na položnicah
»Ko smo lani jeseni dobili zeleno luč varuha konkurence za združitev, smo se zavezali, da cen elektrike za odjemalce ne bomo zviševali oziroma da se bomo v treh letih približali cenam, kot jih ima Gen-I. To pomeni, da bo na položnicah nižja cena elektrike,« je povedal Ribič. Na vprašanje, kakšne bodo cene elektrike v prihodnjih mesecih, pa odgovarja: »Slika je žalostna, cene padajo. Če se ne bo zgodil kakšen velik geostrateški premik, pričakujem, da bodo cene elektrike takšne kot zdaj, torej rekordno nizke, in se ne bodo povišale.«
Lansko poslovanje Elektra Ljubljana je bilo po nerevidiranih podatkih nad pričakovanji, trdi vodstvo družbe. Ustvarili so 17,1 milijona evrov dobička iz poslovanja oziroma šest odstotkov več kot leto prej. Čisti prihodki iz poslovanja so se povečali za dva odstotka na 88,5 milijona evrov. Čisti dobiček skupine Elektra Ljubljana pa ocenjujejo na okoli 15 milijonov evrov. Zaradi predlanske izgube Elektra Energije je to v letni primerjavi kar štirikrat boljši izid. Letos naj bi za investicije namenili 26 milijonov evrov.
Daljnovod Črnomelj–Kočevje ima velik pomen
Ob tem so vodilni v Elektru Ljubljana opozorili na problematiko, povezano z načrtovano gradnjo daljnovoda Črnomelj–Kočevje, ki bi zagotavljal zadostno napajanje z elektriko na tem območju. Projekt se je namreč ustavil. »Predlagali smo, da območje napajamo prek bodeče žice,« je v smehu dejal Ribič. Civilna iniciativa iz Črnomlja je preprečila postavitev daljnovoda, češ da gre za neupoštevanje obremenitve okolja, degradacijo okolja in povečanje elektromagnetnega sevanja. V črnomaljski industrijski coni ima svojo proizvodnjo tudi uspešno podjetje Akrapovič, tudi zato ima lahko izpad elektrike (zaradi preprečitve gradnje daljnovoda) hude posledice; ne le za to družbo, ampak tudi za druge in hkrati za širšo regijo. »Elektrifikacija Bele krajine je povezana s tretjo razvojno osjo, v prihodnosti bomo morali to zavezo uresničiti. In če ne bo ustreznih cestnih povezav, tudi industrije ne bo. Ker pa je umeščanje teh objektov v prostor dolgotrajno, moramo tudi v Elektru Ljubljana zagotoviti elektrifikacijo območja,« je še dodal Andrej Ribič.
