Čeprav sega šolski okoliš radovljiške osnovne šole s posebnim in prilagojenim programom OŠ Antona Janše v štiri občine – Radovljico, Bled, Bohinj in Gorje, učenci prihajajo iz vse Gorenjske. Trenutno zastopajo devet občin, poleg omenjenih prihajajo še iz Žirovnice, Jesenic, Tržiča, Škofje Loke ter Gorenje vasi - Poljan. Glas o kakovostnem delu in dobri opremljenosti ter prijetnem vzdušju v šoli seže tako daleč, da o vožnji otrok na Gorenjsko po besedah ravnateljice Jelene Horvat razmišljajo tudi družine iz Ljubljane.
Da je za 64 otrok, ki obiskujejo šolo, dobro poskrbljeno, so poleg zaposlenih po besedah Horvatove v veliki meri zaslužne občine, ki za to namenjajo precej denarja. Zadnja velika pridobitev iz občinskega denarja je nova in sodobno opremljena gospodinjska učilnica. Največje navdušenje nad njo so pokazali otroci, med katerimi se jih bo kar nekaj letos vpisalo v srednješolske programe, kjer jim bodo gospodinjske spretnosti prišle prav.
Pomemben je prvi vtis
Smeha in dobre volje je v šoli veliko. »Pomembno je, da delamo v dobrih razmerah, saj je populacija občutljiva in potrebuje več pozornosti. Občutljivi so, razumljivo, tudi starši naših otrok,« je dejala ravnateljica. Ti takoj ob vstopu v šolo začutijo, ali se bo otrok v njej dobro počutil. »Zato se trudimo, da je šola lepa, urejena in vzdrževana. Vlagamo tudi v didaktične materiale, športne rekvizite, terapevtsko opremo ter izobraževanje zaposlenih.«
Financiranje tovrstnih osnovnih šol poteka enako kot pri drugih osnovnih šolah. Na ministrstvu za izobraževanje poskrbijo za plače zaposlenih, ki izvajajo z zakonom predpisan program. Investicijsko vzdrževanje, prevozi učencev ter nadstandard, tako kadrovski kot z opremo, pa je v domeni občin. Tako na primer tudi z občinskim denarjem v šoli zagotavljajo polovično zaposlitev logopeda. »Dnevno logopedsko delo, tudi v sodelovanju s strokovnjakinjami za druga področja, prinaša več napredka, kot če bi otroci občasno obiskovali ambulanto,« pravi ravnateljica.
Občine niso vreče brez dna
»Na občinah moramo v enaki meri poskrbeti za vse šole in vrtce na našem območju,« opozarja radovljiški župan Ciril Globočnik in dodaja, da se o prioritetah odločajo sproti. Občine, iz katerih prihajajo otroci, nimajo posebnega ključa, po katerem bi si razdelile stroške, vendar župani trdijo, da se vselej uspejo dogovoriti o tem, koliko bo katera prispevala.
Obenem pa se tudi Horvatova zaveda, da občine niso vreče brez dna, zato si kakšno naložbo lahko privoščijo le s pomočjo donacij. Tako so pred leti prišli tudi do 20.000 evrov vredne terapevtske sobe z najsodobnejšo opremo, ki je v drugih šolah nimajo. V prihodnje pa se bodo morali osredotočiti na posodabljanje informacijske tehnologije, saj so viri države za to precej presahnili. Šolska stavba pa bo zaradi starosti kmalu potrebna celostne obnove.
