Nekateri zdravniki brez specializacije lahko danes delajo kot sobni zdravniki, pomagajo pa tudi v okrepljenih ambulantah v osnovnem zdravstvu. Nekateri želijo, kot smo že poročali, med čakanjem na želene specializacije delati v pro bono ambulantah, a ta možnost za zdaj ni urejena. Prav tako pa jih ne morejo v delo vključiti v novih urgentnih centrih.
V Združenju zdravstvenih zavodov predlagajo, da bi jim v prehodnem obdobju do leta 2020 omogočili še delo na urgencah pod mentorstvom starejšega zdravnika. Z interventnim zakonom bi lahko to uredili, dokler ne bo dodatno zaposlovanje omililo sedanjega pomanjkanja zdravnikov.
»V urgentnih centrih bi potrebovali na desetine dodatnih zdravnikov. Nesmiselno je, da je hkrati po sto in več mladih na zavodu. Oglašajo se nam izkušeni zdravniki, ki to težko razumejo, saj so pred časom sami takoj prišli v sistem in začeli delati z bolniki. V zadnjih letih pa so se zahteve tako zaostrile, da je postal mladi zdravnik brez specializacije praktično neuporaben. Tudi zaradi tega mladi iščejo perspektivo zunaj slovenskega zdravstva,« je kritičen direktor združenja Metod Mezek. Pretogo vztrajanje, da lahko dela le zdravnik z že končano specializacijo, povzroča težave na vseh ravneh, ne le v pro bono ambulantah, opaža.
Mentor kot »varovalka«
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej Možina ocenjuje, da bodo letos večino mladih zdravnikov vključili v specializacije, ki jih bo najmanj 300. Po njegovem mnenju pa bi bilo povsem primerno, da bi jim med čakanjem omogočili delo v pro bono ambulantah. »Seveda pa bi bilo treba ob tem določiti, kdaj in kako jih bo spremljal mentor. S tem bi zaščitili tako zdravnike kot bolnike,« je poudaril. Stališča do možnosti dela zdravnikov brez specializacije v urgentnih centrih pa še niso zavzeli, saj jo želijo najprej preučiti z vidika varnosti in kompetenc.
Možina ob tem opozarja, da se bo treba čim prej dogovoriti o mreži, ki bo razjasnila potrebe po zdravnikih v bolnišnicah. Brez jasnih predstav se lahko namreč kaj hitro zgodi, da se bo situacija obrnila in bo namesto dosedanjega pomanjkanja zdravnikov nenadoma preveč. »V tem primeru bi jih izobraževali za tujino,« je opozoril. O potrebah po zaposlitvah pa je danes težko razmišljati tudi zato, ker Slovenija še vedno čaka na reformo, ki bo začrtala prihodnjo organizacijo zdravstva, je spomnil.
Zagotoviti jim je treba mentorja
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič meni, da bi lahko mladim zdravnikom omogočili tako delo v pro bono ambulantah kot v urgentnih centrih. A pri tem jih ne bi smeli prepuščati samim sebi – zagotoviti je treba, da se bodo lahko kadar koli obrnili na mentorja. »Pomembno je, da lahko mentor kadar koli priskoči na pomoč. Delo v urgentnih centrih je sicer začasna in zasilna rešitev, ki pa je zagotovo boljša od tega, da so mladi zdravniki doma.«
