Mlada zdravnica Ajda Upelj, ki čaka na začetek specializacije iz pediatrije, si želi pomagati bolnikom v ambulanti pro bono. »S takšnim delom si lahko zdravnik nabere zelo široke izkušnje. Na srečo slovenski otroci ne potrebujejo ambulante pro bono. Vseeno pa bi mi lahko razumevanje socialnih okoliščin, ki vplivajo na bolnike, kasneje pomagalo tudi pri delu pediatra. Šteje pa tudi občutek, da si naredil nekaj dobrega.«
Upljeva trenutno dela na medicinski fakulteti, a bi si, kot pravi, z veseljem vzela nekaj ur na teden za pomoč bolnikom brez urejenega zavarovanja. Žal pa zdravniki z opravljenim strokovnim izpitom, ki še niso zaključili specializacije, v ambulantah pro bono ne morejo delati.
Nesmiselno, da so doma, ko bi lahko nabirali izkušnje
V ljubljanski ambulanti pro bono so ministrstvu za zdravje predlagali, da bi to čim prej uredili. Zgledovali bi se po že obstoječih rešitvah. Okrepljene ambulante, v katerih delajo mladi zdravniki, so na primer pomembna pridobitev za osnovno zdravstvo. Ne nazadnje so na ministrstvu tik pred koncem lanskega leta predvideli, da bi lahko zdravniki brez specializacije pomagali tudi v nastanitvenih centrih za begunce (to je sicer zanetilo spor z zdravstveno blagajno o financiranju njihovega dela).
Na ministrstvu za zdravje medtem vztrajajo, da je pilotni projekt okrepljenih ambulant, v katerih pomagajo mladi zdravniki, »strogo namenski«. Njegov cilj je razbremenitev zdravnikov v zdravstvenih domovih, pravijo. »V ljubljanski ambulanti pro bono delajo vsi zdravniki kot prostovoljci, zato financiranje njihove zaposlitve ni mogoče,« so nam sporočili z ministrstva.
Da sploh niso zahtevali financiranja zaposlitev, pa poudarja vodja te ambulante Aleksander Doplihar. Za zdaj ministrstvo prosijo predvsem za zeleno luč, da bi lahko tudi mladi zdravniki brez specializacije pomagali bolnikom v njihovi ambulanti. Trenutno v njej skrbijo za okoli 1000 kroničnih bolnikov, dnevno pa obravnavajo deset do petnajst ljudi. »Pogosto k nam prihajajo obrtniki, ki si niso mogli plačati prispevkov in so jim dostop do nenujnega zdravljenja zato zamrznili. Uradno jih zdravstvena blagajna sicer ne šteje med nezavarovane,« je pojasnil.
Oglasilo se jim je že več mladih zdravnikov, ki bi radi pomagali, pa jih ne morejo vključiti v delo. »Ti zdravniki čakajo na specializacijo, včasih tudi leto ali dve. Nesmiselno je, da so medtem doma. Nekateri od njih imajo vsega dovolj in odidejo v tujino, kjer lahko z diplomo medicinske fakultete mirno delajo kot terenski zdravniki, sekundariji v bolnišnicah ali laboratorijih...« ugotavlja Doplihar. Delo v ambulanti, kamor prihajajo ljudje z zelo različnimi zdravstvenimi težavami, bi tem mladim zdravnikom po njegovih besedah dodatno pomagalo, da svoje znanje povežejo s praktičnimi izkušnjami.
Mnogi bi brez sprotne pomoči pristali v bolnišnicah
Z ministrstvom za zdravje so se o delu zdravnikov brez specializacije v ambulantah pro bono že pogovarjali, je povedal Doplihar, a na njihov dokončni odgovor še čakajo. Rešitev ne bi pomagala le njihovi, ampak tudi drugim ambulantam pro bono po Sloveniji, ki jim sedanje omejitve otežujejo delo. Ob tem je spomnil, da njihovo delovanje razbremenjuje javno zdravstvo. Ker sproti poskrbijo za mnoge težave ljudi brez urejenega zavarovanja, se te ne prelevijo v težja stanja, ki bi zahtevala nujno zdravljenje v bolnišnici. Slednje je bistveno dražje, krije pa ga država.
