Novomeški družinski zdravnik Damijan Gazvoda, ki skrbi za 2400 pacientov, ima koncesijo že petnajst let. V njegovi referenčni ambulanti delata še srednja in diplomirana medicinska sestra. Sprašuje pa se, kako dolgo bodo še lahko skrbeli za svoje paciente. Zaostrovanje koncesijske zakonodaje, ki se obeta, za ambulanto in paciente po njegovem ne prinaša nič dobrega.
Zdravniki želijo sami odločati
»Zakon bi po novem omejil koncesijo na določen čas, kar samo po sebi ni sporno. Sporno pa je to, da bodo, ko mi bo potekla koncesija, to delo najprej ponudili javnemu zavodu. In če ga bo ta sprejel, kaj bo potem z opremo, kadrom, mojo službo? To dobesedno pomeni, da nam bodo koncesije pobrali,« je kritičen do napovedanih sprememb. Nove koncesionarje bi v prihodnje dobili le v zares odročnih krajih, kjer javni zavodi niso niti malo zainteresirani, da bi imeli zdravnika, predvideva. Po Gazvodovi oceni je »zdrava konkurenca« in izbira v zdravstvu dobra za pacienta, medtem ko predlagane spremembe favorizirajo javne zavode. Pomisleki, da občine koncesije podeljujejo tudi kot nekakšne usluge posameznikom, se mu zdijo neupravičeni. »Pogoji, ki jih postavi občina, so izjemno težki, s celim kupom kazenskih določb. Kadar koli ti lahko odvzame koncesijo. Seveda potem vsak vpraša, zakaj sploh vzameš koncesijo. Samo en razlog je. Zdravništvo je svoboden poklic, ki ga lahko dobro opravljaš le, če lahko sam odločaš o tem, kako delaš.«
Koncesionar na bolnišnični ravni mag. Marko Bitenc ocenjuje, da so zasebniki v zdravstvo vložili okoli 300 milijonov evrov, s tem pa razbremenili državnega in občinske proračune. Po njegovem bi bilo dobro razmisliti kvečjemu v obratni smeri in iz kakšnega javnega zavoda napraviti podjetje ali pa ga predati v upravljanje koncesionarju. »Samo zdravnik, ki dela z entuziazmom, je dober zdravnik,« ugotavlja predsednica uprave izolskega centra s koncesijo Medicor prof. dr. Metka Zorc.
Ministrica: Ne ukinjanje, urejanje
Ministrica za zdravje zatrjuje, da so strahovi o ukinjanju koncesij odveč in da nova zakonodaja prinaša le več reda. »Želimo, da se koncesije razpisujejo in podeljujejo transparentno pa tudi da se vzpostavi ustrezen nadzor.« Poleg tega sedanji predlog še ni končna različica zakona, poudarja. V slednji, ki naj bi bila nared konec januarja 2016, bodo tako upoštevali tudi nekatere pripombe in pomisleke.
Z revizijo sedanjega stanja pri koncesijah pa nameravajo že obstoječe koncesije uskladiti z novo zakonodajo. »Doslej so koncesije ponekod podeljevali brez kriterijev in brez razpisa,« ugotavlja generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Irena Kirar Fazarinc. Na ministrstvu ob tem zatrjujejo, da omejitev koncesij na 15 let ne pomeni nujno, da s koncesionarjem po izteku tega obdobja ne bodo sodelovali še naprej. Sicer pa so že danes koncesije dokaj majhen del javnega zdravstva. Po podatkih ministrstva jim je namenjenih okoli 13 do 15 odstotkov sredstev zanj, po podatkih zdravniške zbornice pa jih je v Sloveniji trenutno okoli 1500.
