»Moje misli zdaj niso v Londonu, ampak na naši meji s Sirijo,« je udeležence že četrte podporne konference za Sirijo in sosedne države nagovoril turški premier Ahmed Davutoglu, saj se Turčiji obeta nova begunska reka okoli 70.000 prebivalcev sirskega obmejnega mesta Alepa. Vojaške operacije sirske vojske in ruskega letalstva so prekinile nekatere oskrbovalne poti do mesta, ki je od leta 2012 eno od prizorišč najsrditejših spopadov režima z opozicijo in mudžahidi, ki so si z Al Nusro in Islamsko državo zagotavljali občasen nadzor v nekaterih delih istoimenske pokrajine. Turčija je že zatočišče okoli poltretjemu milijonu Sircev in ji je po Davutoglujevih besedah zdaj glavna skrb, kam razmestiti nove, če se bodo spopadi nadaljevali in izničili poskus mirovnih pogajanj v Ženevi. Ta so bila prav zaradi režimske ofenzive v Alepu po dveh dnevih ločenih srečanj sprtih strani z odposlancem ZN Staffanom de Misturo prekinjena.
Šest milijard dolarjev že letos
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je zato predstavnikom okoli 60 držav ob pozivu po večji humanitarni pomoči ponovil, da vojaške rešitve sirske krize ni. Politična tranzicija mora pomeniti dolgoročno rešitev, zato je tudi zanj zelo pomembna finančna pomoč, ki v tem trenutku rešuje življenja. Združeni narodi so v začetku tega leta že pozvali k pomoči v višini 7,73 milijarde dolarjev za najnujnejše ukrepanje v Siriji in dodatnih 1,2 milijarde dolarjev za delo svojih agencij v sosednjih državah. Sogostitelj londonske konference ob Združenih narodih, Norveški, Nemčiji in Kuvajtu, britanski premier David Cameron, je sinoči objavil, da so na njej že zbrali zagotovila za 6 milijard dolarjev v letu 2016 in dodatnih 5 milijard do leta 2020. Velika Britanija bo do tedaj primaknila 1,76 milijarde, Norveška še sto milijonov več, medtem ko je Nemčija obljubila kar 2,57 milijarde dolarjev že do leta 2018. V imenu Slovenije je prispevek v višini 200.000 evrov napovedal tudi premier Miro Cerar, ki se je zavzel za humanitarno pomoč beguncem in njihovo izobraževanje čim bliže domovini, da bi lahko pripomogli pri njeni obnovi.
Na konferenci smo slišali znane številke o šestih milijonih znotraj Sirije razseljenih oseb in štirih milijonih beguncev, ki zvečine predstavljajo preveliko breme za sosednje Turčijo, Jordanijo in Libanon. Več govorcev je položaj beguncev označilo za zelo težavnega, opozorilo pa, da je položaj prebivalstva, ki je ujeto v obkoljena mesta, mnogo hujši, saj jim poleg bomb grozi umiranje od lakote. »Da ljudem preostanejo za vsakodnevno hrano samo trava in potepuške živali, bi moralo zaskrbeti vse civilizirane ljudi in dolžnost vseh nas je najti odgovor na to,« je dejal ameriški državni sekretar John Kerry, ki je v zvezi z zadnjim dogajanjem v Siriji dodal, da sta z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom govorila o tem, kako zagotoviti premirje za najnujnejšo dostavo humanitarne pomoči v Sirijo. To po oceni ZN potrebuje vsaj 13,5 milijona tamkajšnjih prebivalcev. Ker zbrane milijarde dolarjev same po sebi ne prinašajo rešitve humanitarne katastrofe, ki spremlja državljansko vojno v Siriji, so na konferenci veliko pozornost namenili predrugačenim ciljem. Kot najpomembnejše so izpostavili izobraževanje in iskanje ekonomskih možnosti pri preoblikovanju življenja beguncev in ustrezno podporo državam, ki jih gostijo.
