Nizozemska, trenutno predsedujoča država EU, oblikuje nov načrt evropske begunske politike. Ta teden so se okrepili pritiski na Grčijo, naj izboljša svoj nadzor schengenske meje s Turčijo. Če tega ne bo storila, bi lahko sedem držav članic EU, ki so že uvedle nadzor na notranjih schengenskih mejah, mejni nadzor podaljšalo še za dve leti in s tem de facto izključilo Grčijo iz območja prostega pretoka ljudi. Toda očitno na Nizozemskem, od koder je lansko jesen že prišla ideja o vzpostavitvi mini schengena, ne računajo, da bo Grčija utegnila izpolniti pričakovanja. Majhne so tudi možnosti, da bo resnično zaživelo preseljevanje beguncev iz Grčije in Italije, o čemer so se s sistemom kvot evropski voditelji dogovorili lansko jesen, a jim je doslej od 140.000 beguncev uspelo preseliti manj kot 400.
Sporni nizozemski načrt
Kot je za časnik De Volksrant pojasnil vodja koalicijske poslanske skupine švedskih socialdemokratov Diederik Samsom, več evropskih držav snuje načrt, da bi begunce kar s trajekti vračale nazaj v Turčijo. Ta bi sicer morala sprejemati zavrnjene migrante iz Grčije na podlagi dvostranskega sporazuma, vendar je tega doslej le slabo izvajala. Vračanje zavrnjenih migrantov v Turčijo je sicer tudi del akcijskega načrta za zajezitev migracij v EU, ki ga je osemindvajseterica sklenila z uradno Ankaro.
Nizozemski načrt v zameno za vračanje migrantov v Turčijo še predvideva, da bi evropske države nato prostovoljno vsako leto sprejele med 150.000 in 250.000 beguncev iz Sirije po zakoniti poti. Nizozemski premier Mark Rutte naj bi o tem načrtu že vodil intenzivno razpravo z Nemčijo in Avstrijo, ki sta sicer pobudnici ideje za prostovoljno sprejemanje sirskih beguncev iz turških begunskih taborišč. Toda na dveh lanskih sestankih ob robu evropskih vrhov koalicija voljnih držav, med katerimi je tudi Slovenija, iz faze razpravljanja o tem načrtu ni prešla k njegovi izvedbi. Po Samsomovih ocenah bi lahko prve begunce s trajekti v Turčijo vrnili že marca oziroma aprila, če bi se evropski voditelji in Turčija dogovorili o tem načrtu. Toda načrt je luknjičast: EU namreč Turčije ne opredeljuje za varno državo, kamor bi bilo možno vračati migrante. V evropski komisiji nizozemskega načrta niso komentirali.
S čarterskimi leti slovo od »obljubljene Švedske«
Švedska se medtem že pripravlja na množično vračanje beguncev, ki jim bodo predvidoma zavrnili mednarodno zaščito. Poleg Nemčije in Avstrije je bila Švedska lani med najbolj zaželenimi končnimi cilji migrantov. Prošnjo za azil je na Švedskem vložilo 163.000 migrantov, a vsem azila ne bodo podelili. Notranji minister Anders Ygeman domneva, da bodo v države njihovega izvora vrnili med 60.000 in 80.000 zavrnjenih prosilcev za azil. Najprej nameravajo zavrnjene prosilce za azil zaprositi, da se prostovoljno vrnejo v svoje domovine, če pa bodo ti takšen postopek zavrnili, jih čaka deportacija.
Švedske oblasti se pripravljajo, da bodo morale večinoma same poskrbeti za vračanje ekonomskih migrantov, ki med vsemi prihajajočimi begunci sestavljajo kar 45-odstotni delež. V ta namen že pripravljajo poseben načrt vračanja s pomočjo čarterskih letal, ki jih bo najela vlada. Podatki o številu prosilcev za azil, ki naj bi bili zavrnjeni, so sicer presenetljivi. Švedska je namreč doslej slovela kot ena izmed evropskih držav z največjim deležem odobrenih prošenj za azil. »Prav je, da se te ljudi vrne, saj nočemo dajati vtisa, da je Evropa celina odprtih vrat,« je dejala tiskovna predstavnica evropske komisije Natasha Bertaud.
