V Sloveniji je okoli 70 odstotkov stanovanjskih in večstanovanjskih zgradb, ki z vidika energijske učinkovitosti ne ustrezajo sodobnim zahtevam. S pravilnim naborom in zaporedjem sanacijskih ukrepov in ustrezno toplotno izolacijo je mogoče tudi starejše objekte posodobiti tako, da so po porabi energije za svoje delovanje (ogrevanje, hlajenje, priprava tople sanitarne vode) pri merljivi z energijsko učinkovitimi novogradnjami.
Tri četrtine vlaganj v stanovanjski sektor
Manjša poraba energije v stavbah je dolgoročni cilj, ki ga je vlada konec oktobra lani potrdila z dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energijske prenove. Te bodo do leta 2030 terjale 6,7 milijarde evrov ali od 350 do 450 milijonov evrov na leto. Kar tri četrtine predvidenih vlaganj odpade na stanovanjski sektor. Kot načrtujejo na ministrstvu za infrastrukturo, ki je pripravilo strategi jo, naj bi se poraba končne energije v stavbah do leta 2020 v primerjavi z letom 2005 zmanjšala za 15 odstotkov, do leta 2030 pa za 30 odstotkov, vsaj dve tretjini energije za nje pa bi prihajali iz obnovljivih vi rov. Bistveno manjše, 60 do 70 odstotkov, naj bi bile tudi emisije toplogrednih plinov, strateški cilj na področju stavb pa je do leta 2050 doseči skoraj brezogljično rabo energije.
81 odstotkov stavb s pomanjkljivo izolacijo
Od vsega slovenskega stavbnega fonda, ki je ocenjen na 89 milijonov kvadratnih metrov površin, od katerega predstavlja stanovanjski sektor približno 71 odstotkov, je okoli 40 odstotkov stanovanjskih in javnih stavb, ki potrebujejo energetsko sanacijo. »Po študiji, ki smo jo naročili pri Gradbenem inštitutu ZRMK, ima kar 81 odstotkov stavb pomanjkljivo izolacijo,« pravijo v Združenju proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij. »Trenutno obnovimo približno dva odstotka tega fonda na leto, zaradi česar bo obnova trajala 40 let, kar pa je absolutno predolgo, še posebno glede na zaveze, ki jih je Slovenija sprejela kot članica Evropske unije. Če bi želeli doseči 20-odstotno znižanje po rabe energije z ukrepi učinkovite rabe do leta 2020, bi morali aktivnosti močno pospešiti.«
Varna naložba z zajamčenim donosom
Izolacija fasade prinese največje prihranke – pri enodružinskih hišah celo do 40 odstotkov, pri večstanovanjskih pa do 35 odstotkov. Naložba se povrne v šestih do osmih letih, če gledamo celotno izdelavo fasade, in v dveh do štirih letih, če upošteva mo le izolacijo. »Smiselno je 'v paketu' obnoviti fasado in zamenjati okna, sledijo drugi ukrepi na ovoju stavbe, nato pa ogrevalna tehnika in vpeljava obnovljivih virov,« so ra zložili v združenju. »Sredstva, namenjena ukrepom energijske učinkovitosti, so varna naložba, ki prinaša zajamčen donos. V Sloveniji velik del prenove izvedemo s podporo države oziroma Eko sklada, ki ima omejene vire. Na drugi strani pa pri meri dobre prakse vseeno ugodno vplivajo na odločitve lastnikov tako družinskih kot večstanovanjskih stavb. Slovenci smo glede prenov postali odvisni od subvencij. Ko jih zmanjka, tudi aktivnosti upadejo.«
Celovit pristop do energetske prenove redek
V nasprotju s tujino, kjer imajo veliko primerov dobre prakse celovite energijske prenove večstanovanjskih objektov, pri nas šele v zadnjih letih nekoliko bolj pospešeno izvajamo posamezne sanacijske ukrepe. Stanovanjski bloki s celovitim pristopom do energetske prenove so še vedno redki. Težava je predvsem zakonodaja, ki za to ne zahteva nobene projektne dokumentacije in vse prevečkrat rešitve med seboj sprejemajo upravniki, etažni lastniki in izvajalci. Drug problem je financira nje prenove, saj stanovalci večinoma nimajo dovolj denarja v rezervnem skladu, če pa hočejo najeti posojilo, morajo zbrati stoodstotno soglasje. Takšno posojilo odplačujejo s prihodnjimi vplačili v rezervni sklad na račun prihrankov zaradi manjše porabe energije. Velikokrat je le od prizadevnosti upravnikov odvisno, ali jim uspe zediniti etažne lastnike in jih motivirati za sanacijske ukrepe.
Priložnost za panogo in zaposlovanje
Naložbe v energijsko učinkovitost objektov ne nazadnje predstavljajo pomemben in močan vzvod za za poslovanje. Po ocenah ministrstva za infrastrukturo bodo prinesle od 3000 do 4600 novih delovnih mest, to pa bo imelo tudi ugodne učinke na gospodarsko rast in javnofinančne prihodke. Energetske prenove so tudi priložnost za proizvodno pa nogo toplotnih izolacij in fasadnih sistemov, ki ima v Sloveniji dobro zaledje, saj predstavljajo ob manj šem obsegu novogradenj od 60- do 70-odstotni delež njenega poslovanja.
