V javnem sektorju ni celovitega pregleda stanja energetske učinkovitosti stavb, glede na omejena sredstva pa je bilo mogoče energetsko sanirati le majhen delež od 7500 stavb, ki so v lasti države. Vlada se je zato odločila, da bo stavbe za sanacijo izbirala na podlagi polnega časa obratovanja, kar je po mnenju računskega sodišča le dobro izhodišče za oblikovanje meril za izbiro, ne bi pa to smelo biti edino merilo. Ministrstva bi morala izvesti dejanske analize energetske potratnosti stavb, na podlagi katerih bi lahko bolje razporedila sredstva. Prvi javni razpis za izbor stavb javnega sektorja za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo je sicer izvedlo ministrstvo za zdravje, prve pa so bile za energetsko sanacijo izbrane bolnišnice. Država se je že leta 2007 v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 zavezala, da bo 95,6 milijona evrov namenila za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju. S tem je želela prispevati k zmanjšanju porabe energije in onesnaževanja z ogljikovim dioksidom v državi, saj je prav stavbni sektor največji porabnik energije in onesnaževalec ter je odgovoren za približno 40 odstotkov skupne končne porabe energije in emisij ogljikovega dioksida v EU. Ukrepi energetske sanacije so bili v začetku leta 2009 določeni tudi kot vladni protikrizni ukrepi. Računsko sodišče je pristojnim vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ministrstvu za gospodarstvo in ministrstvu za zdravje zdaj podalo več priporočil za učinkovitejšo porabo javnih sredstev, predvsem glede načina izbire projektov ter izvajanja in financiranja investicij v stavbe javnega sektorja.