Boštjan Kline tudi po drugem mestu v smuku v Garmisch-Partenkirchnu deluje povsem mirno. Po uspehih in neuspehih mirno zre v prihodnost, ki se vsaj navzven zdi vse bolj bleščeča. Po zamujeni priložnosti po odmevni smukaški uvrstitvi v Kitzbühelu nam je na prizorišču dejal, da je v primerjavi z letom prej naredil korak naprej. Po senzacionalnem uspehu na Bavarskem je sicer nekoliko bolj nasmejan, naslednje preizkušnje svetovnega pokala pa pričakuje na trdnih tleh.
Samozavest posledica hitrih odsekov preteklih smukov
Napredek Boštjana Klineta je bil po poškodbi, ko je predlani po padcu na pripravah v Južni Ameriki izpustil vso sezono, zelo postopen. Do minulega konca tedna, ko je preskočil več korakov. »Vedel sem, da bom imel še dovolj priložnosti. V tej sezoni sem dobro pripravljen in samozavesten, kar je najpomembnejše. Sama tekma v Nemčiji ni bila nič posebnega. Nanjo sem se pripravljal kot na vsako drugo. Tik pred startom pa mi je izredno zrasla samozavest,« je Mariborčan podoživljal nastop na sloviti progi Kandahar. »Potem pa se je vse sestavilo v zgodbo po mojem okusu. Zgradil sem mozaik, smučal dobro in hitro ter imel tudi nekaj športne sreče. Najboljši smukači na svetu so odstopali, nekaj se jih je uvrstilo tik za menoj.«
Štajerec je tik pred odhodom v Južno Korejo, kjer se bo konec tedna nadaljeval svetovni pokal v hitrih disciplinah, priznal, da je kdaj pomislil, kako lepo bi bilo stati na zmagovalnih stopničkah. A si o tem ni upa razmišljati na glas. »Ves čas sem verjel tudi v takšen uspeh. Drži, da se na tekmah svetovnega pokala pred Garmisch-Partenkirchnom še nisem uvrstil med najboljšo deseterico, a sem se nekajkrat izkazal z izredno hitrimi odseki prog. V Wengnu sem v spodnjem delu dosegel peti in sedmi čas, v Santa Caterini sem bil zgoraj tretji, vmes četrti in peti. Na Bavarskem pa sem dobre odseke združil ter imel nekaj športne sreče,« odgovarja Kline, ki je prvič v karieri začutil najlepše občutke na tekmi. Z mesta vodilnega alpskega smučarja je debelo uro spremljal, kako so favoriti drug za drugim zaostajali za njim. »Ko je bil kdo pri vmesnem času blizu, se mi je zdela cela večnost, preden je prišel do cilja. A je bilo nedvomno vznemirljivo in nepozabno. Bil sem poln adrenalina in nervoze. Nekajkrat sem pomislil tudi na zmago. Kako ne bi, če si za njo prizadevam vsak dan svojega življenja.«
Klofuta motivacija za naprej
V nadaljevanju pogovora nam je 24-letni športnik Smučarskega kluba Branik zaupal zanimivo razmišljanje. Pravi, da je le zmaga primerljiva z osvojitvijo vrha. Drugo mesto na tekmi primerja z alpinistom, ki se obrne 50 metrov pred vrhom, tretji je po njegovem mnenju od vrha oddaljen še dlje. Na vprašanje, ali se po uspehu v Garmisch-Partenkirchnu počuti kot športnik, ki ni osvojil vrha, je odgovoril: »Recimo, da ga nisem osvojil zaradi slabega vremena. Dobil sem kar močan udarec. Morda je prav tako. Klofuta pomeni motivacijo za naprej. Ves čas se bom lahko zavedal, da sem bil blizu vrha ter da ga nisem osvojil zato, ker sem na poti naredil napako.«
Boštjan Kline je s sedmo slovensko smukaško uvrstitvijo na zmagovalni oder izpolnil vse cilje, ki si jih je zadal pred sezono. V drugi polovici marca bo namreč tekmoval na finalu svetovnega pokala v St. Moritzu, izboril pa si je tudi precej boljšo startno številko. Ambicij mu ne bo zmanjkalo. »Skušal bom še naprej počasi napredovati. Če mi bo do konca sezone uspel še kakšen napredek, bom zelo vesel. Po drugi strani se zavedam, da lahko naredim tudi kakšen korak nazaj. Če se mi bo pripetilo kaj takšnega, se bom naučil nekaj novega, da bom lahko naslednjič prišel še višje,« zrelo razmišlja Kline, ki je z uspehom zaslužil tudi nekaj denarja. »Prizadevam si za to, da bi od športa nekaj imel, da bi lahko preživljal družino. Kruto je, da je zasluženi denar premo sorazmeren z uspehi. Če nisi pri vrhu, živiš iz rok v usta, če dosegaš uspehe, je lažje. Trenutno je torej malce lažje.«
