»Dušan Velkaverh je bil pravi tekstopisec. Ni se skliceval na pesništvo kot tako, ampak je poezijo vgrajeval v besedila za popevke. Bil je pesnik slovenske zabavne glasbe,« se glasi osnovna misel Lada Leskovarja o v ponedeljek opoldan preminulem avtorju besedil.
Nemara je res tako. V primerjavi z Gregorjem Strnišo, ki je bil v osnovi pesnik, besedila za popevke pa je pisal, da se je lahko preživljal, Velkaverh ni bil v strogo pesniških vodah. Tudi njegova zbirka, ki je izšla pred dvema letoma, je zbirka besedil zabavnih popevk.
Dolgolasi partizani
»Med iskrenimi ljudmi, Silvestrski poljub, Pridi, dala ti bom cvet, Nad mestom se dani, Presenečenja, Dan ljubezni, Mati, bodiva prijatelja in še veliko drugih. Vse to so njegovi vrhunski teksti,« je nadaljeval razmislek o svojem preminulem vrstniku in kolegu Leskovar, ki pri 74 letih še vedno poje. Hkrati je opozoril na še eno pomembno osebnost slovenske zabavne glasbe, ki je odšla nedavno: »Tatjana Gros je tudi umrla nedavno. Bila je edini pravi alt slovenske zabavne glasbe, pevka z izjemno dikcijo in interpretacijo.« Grosova je sicer najbolj znana po pesmi Zato sem noro te ljubila, za katero je besedilo napisal Miroslav Košuta.
Velkaverhov repertoar besedil je širok in daje vedeti, da je bil sposoben pisati glede na pevca in tudi glasbo. Prav tako, da je zmogel pisati tudi po potrebi. Začenši z Mladimi levi, kot prvo soul zasedbo pri nas. Njegova je tudi Gvendolina, torej komad rock skupine Srce, prav tako tudi besedila, kot je na primer za pesem Dolgolasi partizani, s katero se je z Mojmirjem in Majdo Sepe udeležil IX. festivala vojnih pesmi. Z omenjenega festivala prihaja tudi nemara najbolj popularen zabavnoglasbeni napev JLA, Hej vojnici, vazduhoplovci. Tega je v originalu sicer pel Slavko Perović, ki pa je najbolj znan po »mehiko« komadu Čaša gorkih suza. Dragan Bulič pravi: »Moj osnovni spomin na Dušana Velkaverha bo za vedno povezan s trenutkom, ko sem ga videl z Mladimi levi peti pesem Le telephone, ki jo je v originalu pel Nino Ferrer. Sicer pa bi bilo povsem dovolj, če bi napisal zgolj besedilo za Dan ljubezni, pri čemer si štejem v čast, da sem leta 2010 na odru Hale Tivoli ponovno združil Dušana Velkaverha in Tadeja Hrušovarja - Dejvija.«
Hrušovar in Velkaverh – od rivalstva do Hazarda
Stara sodelavca, ki sta poleg soudeležbe pri Dnevu ljubezni z glasbo in besedili opremila malodane ves repertoar skupine Hazard, mimogrede pa še marsikaj drugega, na stara leta nista bila v najboljših odnosih. Vzrokov za spor sta imela nekaj sto. Toliko je namreč skladb, pod katere sta se družno podpisala. Hrušovar kot avtor glasbe, Velkaverh pa kot avtor besedila. Naokoli kroži zgodba o tem, da naj bi bile povod za razhod uspešnega tandema pravice za napeve, ki jih je izvajala skupina Hazard in ki sta jih napisala družno. No, Tadej Hrušovar ob smrti svojega kolega in nekoč najtesnejšega sodelavca o tem pravi zgolj: »Čudno je, kako se lahko tako ploden odnos spremeni zaradi vplivov s strani.«
Dejansko sta začela kot konkurenta. Hrušovar kot šef Belih vran, Velkaverh pa kot del ekipe Mladih levov, dveh najbolj konkurenčnih si zasedb tistega časa, in ko so Levi lani izvedli spektakularni povratniški koncert, se je stare gospode še vedno dalo slišati, da je bila prva izvedba komada Na vrhu nebotičnika njihova. »Bili smo rivali, dokler se ni zgodila kitarijada, na kateri se je izkazalo, da smo prvi Bele vrane, saj smo zmagali. Dodatno je bilo rivalstvo seveda močno tudi zato, ker je Bor Gostiša najprej pel pri Mladih levih, potem pa pri Belih vranah. Potem sem leta 1975, preden sem odšel k vojakom, oddal tri pesmi: Dan ljubezni, Enakonočje in Naj bo bejbi. Zadeve sem imel prijavljene kot Zbor Tadeja Hrušovarja. Potem me je pa v vojsko, ki sem jo služil v Mariboru, presenetljivo poklical Velkaverh, s katerim do tedaj nisva sodelovala. On je bil ta, ki je zaslužen za to, da smo šli z Dnevom ljubezni na festival v Opatijo, tam premočno zmagali in potem odšli na Evrovizijo. In on je dal tudi ime bendu. Pepel in kri, s čimer je kot tudi privržen komunist povzel strahote druge svetovne vojne.«
Prozaistični pisec, spreten v metaforah
Velkaverh je bil sin slovenskega pomorščaka, ki se je v drugi svetovni vojni pridružil zavezniški mornarici (in kasneje postal pomočnik ministra za pomorstvo), ter britanske medicinske sestre, ki je zanj skrbela, potem ko so njegovo ladjo torpedirali. Od tod tudi enigma, zakaj je bil Dušan Velkaverh leta 1943 rojen v Georgetownu v Gvajani. In da je v Slovenijo prišel šele leta 1956, potem ko je preživel otroška leta v New Yorku, Londonu in Beogradu.
Naveza s Hrušovarjem je v vsakem primeru bistvena, kot pravi Hrušovar sam, pa obstaja tudi tretji člen ekipe, aranžer Dečo Žgur. Pesmi so vedno nastale na podlagi Hrušovarjeve kompozicije, na katero je Velkaverh pisal besedilo. »Starejši avtorji so delali na klavir in so tekstopiscem praviloma dajali note. Midva sva delala drugače. S kitaro. Tako da sem mu odigral in tudi odpel melodijo. S tem pa tudi že nakazal, o čem bi lahko pripovedoval tekst. Ko se je naučil peti sam, je lahko napisal besedilo. Bil je bolj prozaističen pisec, znal se je vživeti in spreten je bil v metaforah,« je obujal spomine Hrušovar, ki pravi, da je napisal okoli 500 skladb in da je za večino napisal besedila prav Velkavrh. Seveda tudi za skupino Hazard, ki takrat, ko je nastala, po izkušenosti in starosti članov ni bila ravno fantovska zasedba, je bil pa princip, kako je delovala, podobno studijski kot v primeru fantovskih bendov. »Spominjam se, da je k meni prišel Miro Čekeliš, mi razložil projekt in namere ter mi predlagal, da bi z Velkaverhom naredila skladbe za njegovo zasedbo Hazard. Ravno tedaj sem šel v toplice, kjer sem vso prvo ploščo Hazarda tudi skomponiral. V treh tednih sem končal, Dušan pa je potem napisal tekste. Nekaj malega smo potem še vadili, predvsem z Dominikom Trobentarjem, ki je imel zanimiv glas, ni pa še imel razvite tehnike in je bilo treba dodelati petje, sicer pa je zgodba o skupini Hazard v osnovi takšna.«
Največji prodajni uspeh dvojca Hrušovar-Velkavrh je bil Dan ljubezni. Ploščo, na kateri je bil ta napev, so prodali v 100.000 primerkih.
