Robertino Loretti ali kar Roberto se je rodil leta 1947 v Rimu. Kot eden od osmih otrok v revni družini je že od svojega desetega leta pomagal v pekarni, zraven pa je prepeval, predvsem v restavracijah in na porokah. Ko so ga opazili, je začel nastopati na televiziji in na turnejah. Najprej na Danskem in kasneje v ZDA, kjer je, zanimivo, izdal tudi prvi plošči leta 1961, ko še ni dopolnil štirinajst let. Šlo je za priredbi skladb Mamma in O sole mio. Naslednje leto je glasbeno pot nadaljeval z malimi ploščami Jamaica, Pappagallo, Ave Maria, La ninna nanna, Romantica in Lettera a Pinocchio. Leta 1964 je prvič nastopil na festivalu v San Remu z veliko uspešnico Un bacio piccolissimo. Do začetka sedemdesetih je imel izreden tempo, potem pa se mu je v zrelejših letih kakopak ustavilo. Še vedno je izredno popularen v bivših državah Sovjetske zveze, kjer je nastopal še v času socializma, radi pa ga imajo tudi na Islandiji. Leta 2010 so v Torontu aretirali Pietra Castelluzza, ker naj bi načrtoval Robertinov umor. Pevec je menda v osemdesetih spal z njegovo ženo.
Hendrik Nikolaas Theodoor Simons se je rodil leta 1955 v Bleijerheideju. Družina je imela majhen lokal, kjer je prepeval ob džuboksu, pri enajstih pa je že zmagal na lokalnem tekmovanju talentov. Prva mala plošča Mama je bila izdana leta 1967, iz iste zgodbe pa je tudi skladba Oma so lieb, ki jo je pri nas pel Franjo Bobinac. Do sedemdesetih so se uspešnice kar vrstile, potem pa veliko manj. Posnel je šest filmov, zdaj pa živi v Belgiji in poje narodne pesmi. Vmes je imel nekaj manjših uspešnic v burščini na južnoafriških lestvicah.
Pevec in igralec José Jiménez Fernández se je rodil leta 1943 v andaluzijskem mestecu Beas de Segura. Nastopil je v sedemnajstih filmih, večino jih je posnel kot najstnik. V filmih je prepeval, legendarna je njegova Granada, Joselitovo prepevanje Violine Tzigane pa je uporabil celo Pier Paolo Passolini v filmu Mamma Roma. Tudi Joselitu je po najstniških letih popularnost usahnila. Na stara leta nastopa v resničnostnih spektaklih. Leta 1990 je bil zaprt zaradi nošenja orožja in posesti mamil – v Angoli.
Francoska pevka, igralka in manekenka se je rodila leta 1972 v predmestju Pariza. Pevsko kariero je začela pri osmih, na televizijo je prišla po zaslugi strica producenta. Prva mala plošča La Magie des surprises-parties iz leta 1983 ji ni prinesla uspeha, pri štirinajstih pa je osvojila evropske lestvice s pesmijo Joe de taxi. Posnela je šest albumov in dvajset celovečernih filmov. Lepotica ljubi slavne moške. Spremljevalci, po vrsti: Florent Pagny, Lenny Kravitz, Stanislas Merhar, Johnny Depp (z njim ima dva otroka) in Benjamin Biolay.
Nemška pevka (tudi Joy Ludorf) iz Gelsenkirchna poje od svojega četrtega leta in se lahko pohvali z lepo bero uspešnic, toda vse se lahko skrijejo pred skladbo Schnappi, das kleine Krokodil, ki jo je kot svojo peto pesmico posnela, ko je bila stara pet let. Prvo mesto je dosegla na večini evropskih lestvic, pa tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji. Je bilo pa deklici, ki je rojena leta 1995, marsikaj lažje, ker je (bila) avtorica njenih skladb teta Iris Grutmann. A od tistih časov je imela samo še en manjši hit. Pri šestih letih je zapela Ein Lama in Yokohama.
Marsikdo bi pomislil, da je s prvo posneto skladbo pri štirih letih Jordy najmlajši pevec vseh časov. Pa ni. Judy Garland, legendarna ameriška igralka, je prvič javno nastopila pri dveh letih, hčerka Jay Z-ja in Beyonce, Blue Ivy Carter, pa brunda v komadu Glory stara komaj nekaj dni. Kakorkoli, leta 1988 rojeni Jordy Claude Daniel Lemoine je do leta 1993 posnel kar pet uspešnic. Največja je bila prva, Dur dur d'être bébé!, po naše Težko je biti otrok, ki je osvojila vse svetovne lestvice. Na francoski je bila prva kar 15 tednov.
Jelena Katina (1985) in Julija Volkova (1986) sta ruski dekliški duet. Gre za projekt producentov, ki so se odločili ustvariti superskupino. Tatu skrajšano v ruščini pomeni: To dekle ljubi to dekle, in povsem jasno je, na kaj so s tem namigovali. Prva uspešnica Ya soshla s uma je izšla leta 2000, kasneje sta nastopili tudi na Evroviziji v Latviji leta 2003 in s skladbo Ne ver', ne boisia (Ne verjemi, ne boj se) osvojili tretje mesto. Predvsem angleški albumi so se izjemno prodajali. Trenutno imata odmor in pravita, da nista (več) lezbijki.
Otroška pevka, rojena leta 1957 v Enschedu, je z ducatom uspešnic kraljevala na nizozemskih in nemških lestvicah v letih 1968 do 1972. Okoli leta 1970 so ji začeli pisati tudi angleška in japonska besedila, imela je dve veliki uspešnici (Tulips from Amsterdam in Lavender blue), po Tulipanih iz Amsterdama in Sivkino modri pa ni šlo več. Kasneje se je dvakrat, trikrat bolj ali manj uspešno vrnila. Še najbolje je bilo leta 2009, ko sta s Silvio Corpiér zapeli Niets of Niemand (Nič ali nihče) in zasedli prvo mesto na nizozemski lestvici.
Angleška pevka, rojena leta 1998, se je prebila v oddaji Britain's Got Talent leta 2009. S svojim otroškim, a že kar artikuliranim glasom, se je prebila na peto mesto (prvi so bili plesalci Diversity, Susan Boyle pa druga). Od takrat je Steelova posnela tri albume in šest singlov. V glavnem predeluje znane božične skladbe in popularne arije. Ave Maria, Edelweiss, O mio bambino caro, Sveta noč… Zanimivo, uspehu Steelove na »angleškem talentu« je sledila zmaga sedemletne Line Kuduzović v slovenski različici oddaje leta 2010.
Rusi so očitno nori na ženske duete, je pa res, da jih znajo kar dobro prodati tudi po svetu. Duet t.A.T.u. je tako osvojil celo ameriške lestvice, in po isti poti gresta počasi tudi sestri Marija Andrejevna in Anastasija Andrejevna Tolmačev, rojeni 14. januarja 1997. Leta 2006 sta zmagali na mladinskem evrovizijskem tekmovanju v Bukarešti, leta 2007 sta izdali prvi album. Kadar nista peli, sta snemali filme, in se spet pojavili na Evroviziji, tokrat v redni izdaji letos v Koebenhavnu, kjer sta s skladbo Shine osvojili sedmo mesto.
