Za plovbo po Bohinjskem jezeru in po Savi Bohinjki bodo predvidoma že to sezono veljala nova pravila. Občinski svetniki bodo namreč ta teden v drugem branju obravnavali novi odlok o plovbnem režimu. Za razliko od Blejcev Bohinjci uporabe plastičnih plovil, kamor spadajo tudi priljubljene deske za stoječe veslanje, ne omejujejo. Ljubitelji tega športa pa se bodo morali sprijazniti, da bodo s plovilom lahko na jezero vstopili le na eni od predvidoma sedmih vstopno-izstopnih točk, to pa zanje ne bo več brezplačno.
Po predlogu odloka naj bi uporaba omenjenih vstopno-izstopnih mest za en dan stala dva evra, za en teden pet evrov, celoletna uporaba pa 20 evrov. Cene so precej nižje od tistih, ki so jih v osnutku plovbnega režima predlagali na Bledu, kjer naj bi uporabniki le za dan plovbe z rekreacijskimi plovili plačali kar 25 evrov. »S tem v Bohinju ne želimo služiti, le red želimo vzpostaviti,« pravi župan občine Bohinj Franc Kramar. Denar iz pristojbin nameravajo uporabiti za vzdrževanje infrastrukture v pristaniščih in vstopno-izstopnih mestih. »Nikjer na svetu plovba po jezerih ni brezplačna. V zadnjih letih je poleti na Bohinjskem jezeru pravi kaos,« dodaja župan.
Želijo se izogniti absurdom
Uporaba vstopno-izstopnih mest pa ne bo nujna za »druga športna plovila«, kot so jadralne deske, zmaji in manjši napihljivi čolni ter podobni rekviziti. To bi po mnenju bohinjske občinske uprave mejilo na dlakocepstvo: »Pripeljalo bi do situacije, ko bi redar kaznoval mlado družino zaradi plovbe z majhnim napihljivim čolnom brez dovolilnice, ravnanje občine Bohinj pa bi bilo, tako kot pred kratkim ravnanje občine Bled, objavljeno v medijih.«
V občinski upravi sicer menijo, da bi v to skupino morale spadati tudi deske za veslanje, a so v odloku prisluhnili svetniku Bojanu Travnu, ki je zanje predlagal obvezno uporabo vstopno-izstopnih mest. Prepričan je, da mora tudi za tovrstna plovila veljati red, ki bo hkrati poskrbel za varnost uporabnikov jezera. Simbolična cena pa ljudi po njegovem ne bo odvrnila od plovbe po jezeru. »Prav je, da tisti, ki imajo kaj od jezera, zanj tudi nekaj prispevajo.«
Že v prvem branju so se svetniki spraševali, kako pred večjimi izdatki zaščiti domača društva in klube. Sprva so razmišljali, da bi bili njihovi člani oproščeni plačevanja pristojbin. Vendar pa so se spomnili množičnega, celo mednarodnega včlanjevanja v tamkajšnji jadralno-padalski klub, ker so njegovi člani oproščeni plačevanja pristojbin, ki jih morajo za jadranje s padalom v Bohinju plačevati ostali jadralni padalci. Pri uporabi jezera so zato nameravali ugodnosti omejiti na člane društev in klubov s stalnim bivališčem v Bohinju. V zadnji različici odloka pa so se odločili, da bodo športna društva in ribiške družine, ki so registrirani v občini Bohinj in izvajajo vodne dejavnosti v javnem interesu, pristojbine plačevali po polovični ceni, te pa ne bodo vezane na njihove člane, pač pa na plovila društev.
Koliko vstopno-izstopnih mest potrebujejo?
Prav tako si Bohinjci niso enotni o številu vstopno-izstopnih mest, trenutno je na jezeru predvidenih sedem. Svetnica Marija Ogrin je predlagala izdelavo analize, ki bi ugotovila dejanske potrebe, preveriti pa bi jih morali tudi v praksi. A so jo v občinski upravi zavrnili s pojasnilom, da za to ni več dovolj časa. Pristojbine se bo dalo plačati na vstopno-izstopnih mestih, pojasnjuje Kramar, in na prodajnih mestih zavoda Turizem Bohinj, Turističnega društva, agencij in na nekaterih drugih mestih.
Bohinjski izposojevalci plovil so sicer do novega plovbnega režima skeptični. Bojijo se, da bodo ljudje le plačevali, v zameno pa ne bodo dobili ustrezne infrastrukture, ki jo pričakujejo. »Plovba bo z iskanjem vstopnega mesta, težavami s parkirnimi prostori, plačevanjem in podobnim pravi organizacijski podvig,« je prepričan eden od izposojevalcev, ki želi ostati anonimen. Boji se, da se je številni obiskovalci zato sploh ne bodo lotili. Sicer pa novi odlok omejuje plovbo po jezeru zgolj na plovila, krajša od osmih metrov. Še naprej pa bosta za prevoze oseb po jezeru skrbeli dve turistični ladjici na električni pogon.
