Nasproti francoskega veleposlaništva v Londonu se je pred dnevi pojavil nov grafit. Nič posebnega, bi rekli, če ne bi šlo za novo delo svetovnega zvezdnika med uličnimi umetniki Banksyja, obenem pa za zgovorno izjavo na temo begunske krize, v tem primeru kritiko ravnanja z migranti v begunskem taborišču pri Calaisu, znanem tudi pod imenom Džungla. Grafit je prikazoval ikonično podobo deklice iz Hugojevih Nesrečnikov, s solzami v očeh in obdano z dimom ter s francosko zastavo v ozadju, zraven pa še pločevinko solzivca in QR-kodo, ki je uporabnike mobilnih telefonov poučila še z videorazlago. Sedemminutni prispevek na youtubu, do katerega je pripeljala QR-koda, je namreč prikazoval racijo francoske policije, ki je 5. januarja vdrla v taborišče in na migrantih v Džungli uporabila solzivec in gumijaste naboje.
Steve Jobs v Džungli tudi priložnost za podjetne
Deklica iz Nesrečnikov je le še en košček v mozaiku Banksyjevih grafitov, s katerimi britanski enfant terrible opozarja na stanje v francoskem taborišču. Pred njo je Banksy na zidu Džungle nazadnje upodobil Steva Jobsav njegovem značilnem črnem puliju, z računalnikom v eni roki, v drugi pa s čez rame poveznjeno torbo. Z njim je družbenokritični grafitar, ki skrbno skriva svojo identiteto, svet opozoril, da je bil tudi ustanovitelj Appla otrok sirskih migrantov, vendar pa njegovo opozorilo na zidu francoskega taborišča ni vztrajalo dolgo. No, vsaj ne neokrnjeno. Grafit je, potem ko so vandali razbili zaščitno steklo, kmalu prekril nov grafit – napis London Calling, silhueta Steva Jobsa pa je dobila vlogo črke L. Žalostno, tako za ljubitelje umetnosti kot za enega od beguncev, ki je pred grafit postavil šotor in ljudem za njegov ogled hotel zaračunavati po pet evrov.
Prav tako kot Jobsa od srede ni več grafita nesrečne deklice, pa ne zato, ker bi s svojimi solzami koga preveč razburila, ampak zato, ker je enostavno preveč vredna, da bi si jo upali pustiti na ulici. Lastniki stavbe, na kateri se je pojavil grafit, so ga najprej pokrili z leseno ploščo, po poskusu skupine moških, da bi ga ukradli, pa so ga dokončno odstranili. In spravili na varno ter stran od oči, ki se bodo na deklici lahko napasle v virtualnem okolju, saj je Google podobo shranil v digitalni obliki v storitvi street view.
Grafit za milijon evrov
Odstranjevanje, če ne kar kraja Banksyjevih del z ulice je postala pravi lokalni pa tudi svetovni šport. In to kljub temu, da njihova odstranitev s pročelij stavb, na katerih se pojavijo, zahteva kar nekaj naporov, ki pa so glede na astronomske vrednosti Banksyjevih del očitno vredni prelitega potu. Družba Sincura je na zasebni dražbi denimo za približno milijon evrov prodala Banksyjevo delo Slave Labour, ki prikazuje dečka za šivalnim strojem, nato pa, čeprav je Banksy njihovo početje opisal kot ogabno, za dobrih 650.000 evrov ponudila še grafit, na katerem si otroka podajata napis »No ball games«. Omenjena družba je bila kriva tudi za odstranitev več kot 650.000 evrov vredne deklice z rdečim balonom (Girl with Red Balloon), verjetno najbolj znanega Banksyjevega grafita, medtem ko sta policista, ki se poljubljata pod naslovom Kissing Coppers, odromala s fasade londonskega puba v Ameriko, h kupcu, ki je zanju odštel dobrih 450.000 evrov.
Lov na zaklad v New Yorku in kritika Izraela
V ZDA, natančneje v New York, je oktobra 2013 prišel tudi sam Banksy, ki je prebivalce mesta en mesec vsak dan presenetil z novim grafitom, obenem pa razburjal župana Michaela Bloomberga, češ da z gverilskimi akcijami krši zakon. A medtem ko se je Bloomberg razburjal, so Newyorčani noreli od veselja. In nato noreli še po mestu. Banksy je namreč na instagramu vsak dan objavil fotografijo grafita, ki ga je naredil, in avdiovodnik, Newyorčani pa so se nato podali v lov na zaklad. V nekaterih primerih zato, da bi si grafit ogledali, v drugih pa, da bi ga odnesli domov in postali bogatejši za nekaj sto tisočakov. Samo primer: neimenovana slika, ki so jo, kot prikazuje tudi lani posnet dokumentarec televizije HBO Banksy Does New York, na dobrodelni dražbi prodali za 50 dolarjev, je s podpisom Banksyja in z njegovim likovnim dodatkom postala vredna dobrih 615.000 dolarjev, podobna usoda pa je doletela tudi Banksyjeve umetnine, ki so jih Newyorčani, ne da bi vedeli, za koga gre, kupovali po 60 dolarjev. Potem ko je Banksy razkril njihovo avtorstvo, pa je vrednost poskočila na 250 tisočakov. Kdaj bo Banksy, ki je lani z devetimi grafiti med drugim opozoril na stanje v Palestini in kontroverzni izraelski zid na Zahodnem bregu, prišel v Ljubljano ali na mejni prehod Šentilj, ne vemo, a če bo, bo to tudi razlog za skrb, ne samo veselje.
