Več kot 350 pripomb so prejeli v ministrstvu za okolje in prostor po lanski javni razgrnitvi osnutka trase od priključka Šentrupert na avtocesti do priključka Velenje jug. Pričakovano se jih največ nanaša na potek po kmetijskih zemljiščih, kar je že od začetka jabolko spora pri umeščanju ceste na tem odseku.
Na ministrstvu razkrivajo, da bodo na osnovi pripomb za mnoge sporno različico trase F2-2 spremenili na kar 60 odstotkih dolžine. Trenutno je v izdelavi dopolnitev idejnega projekta in preostalih strokovnih podlag. Ko bo dokumentacija pripravljena, bodo zaradi obsežnih sprememb skupaj z ministrstvom za infrastrukturo in Darsom predvidoma v prvi polovici julija ponovno pripravili javno razgrnitev v vseh občinah, ki jih omenjena trasa zadeva. V ministrstvu za okolje in prostor ocenjujejo, da bodo stroški investicije na osnovi že izdelanega idejnega projekta znašali 314 milijonov evrov, medtem ko tega, koliko bodo znašali stroški naložbe za popravljeno traso po javni razgrnitvi, še ne vedo. Kot pravijo, tudi v ministrstvu za infrastrukturo sledijo sprejeti strategiji razvoja prometa, ki pravi, da mora tudi koroška regija imeti ustrezne povezave do drugih regionalnih središč in avtoceste.
Daleč do Celja in Zgornje Savinjske doline
Kot je za Dnevnik povedal Urban Jeriha iz Civilne iniciative Braslovče, so s predlogom nekoliko popravljene trase tretje razvojne osi F2-2 seznanjeni, a ji še zmeraj nasprotujejo iz vsaj štirih razlogov. »Iz ekonomskega, prometnega, prostorskega in trajnostnega. Naj razložim. Trasa F2-2 je bila v študiji različic ocenjena kot najdražja, ker je najdaljša, ima dva daljša predora in obilo viaduktov. Kot takšna škodljivo posega v gospodarnost kmetijske pridelave v Spodnji Savinjski dolini,« pravi Jeriha. Bila naj bi tudi najmanj prometno učinkovita, saj ne povezuje dveh večjih regionalnih centrov, kot sta Celje in Velenje, temveč ju še oddaljuje, prav tako pa ni ustrezne povezave z Zgornjo Savinjsko dolino. »Ocenjujemo, da je politična volja tista, ki ne želi sprejemati pametnih odločitev,« še pravi Jeriha. V Braslovčah sicer podpirajo traso F3b, ki je bila aktualna pred tremi leti, a so jo v ministrstvu pozneje odpisali.
V Velenju bo presekala Partizansko cesto
Dejstvo je, da so kar veliko pripomb in predlogov pri načrtovanju popravljene trase v ministrstvu vendarle pripravljeni upoštevati. Kakšna bo trasa po novem, bo znano do poletja. V Velenju so načeloma zadovoljni, saj naj bi nova trasa prizadela manj kmetijskih zemljišč, bila naj bi tudi krajša. Še največja sprememba v Velenju bo, da se bo optimizirana trasa bolj približala pokopališču v Podkraju, kjer bodo sicer izgubili okoli dva hektarja zemljišč, a jim zato ne bo treba zgraditi dragega globokega vkopa. Trasa naj bi v Velenju še vedno prečkala Partizansko cesto v bližini gostišča Hartl.
Manj zadovoljni so v Šmartnem ob Paki, kjer ugotavljajo, da večine pripomb, posredovanih z njihove strani, niso upoštevali. Podobno je tudi v občini Braslovče, kjer naj bi se optimizirana trasa pomaknila bolj na sredino, in sicer med naselji Topolje in Poljče, medtem ko bo v občini Polzela umeščena med Savinjo in železniško progo. Medtem se nadaljujejo tudi aktivnosti za hitro cesto na odseku od priključka Velenje jug do Slovenj Gradca, infrastrukturni minister Peter Gašperčič pa je v okviru vladnega obiska lani napovedal, da bi se jo lahko začelo graditi čez tri leta. Povsem na lastno pest pa so se načrtovanja umeščanja svojega dela tretje razvojne osi v prostor, natančneje odseka od Slovenj Gradca do Dravograda in od Dravograda do Holmca, lotili Korošci. Župan Prevalj Matija Tasič, ki je tudi predsednik odbora za umeščanje trase, je pred kratkim dejal, da naj bi bila študija umestitve v prostor končana še ta mesec, februarja pa jo bodo predstavili pristojnim ministrom in vladi.
