Pred dobrim mesecem je Društvo Novo mesto prejelo obvestilo, da je evropska komisija uvedla postopek preiskave v zvezi z njihovo pritožbo glede sprejemanja uredbe o državnem prostorskem načrtu za novomeški del južnega kraka tretje razvojne osi. Društvo je namreč leta 2013 v imenu krajevne skupnosti (KS) Ločna - Mačkovec na evropsko komisijo vložilo pritožbo, saj so prepričani, da je država kršila evropske predpise o vključevanju javnosti.
Vlada je uredbo o državnem prostorskem načrtu za odsek od priključka na avtocesto pri Novem mestu do Malin vključno s predorom pod Gorjanci sprejela decembra 2012. Kot pojasnjujejo v Društvu Novo mesto, je s tem na območje krajevne skupnosti Ločna - Mačkovec, kjer je bila po občinskem prostorskem načrtu predvidena dvopasovnica s kolesarsko stezo, pločniki in drevoredom, umestila plačljivo štiripasovno avtocesto z visokimi nasipi. »Za zaprtimi vrati so na hitro sprejeli novo, sedmo varianto, ki je ni bilo mogoče več spreminjati,« pravi predsednik društva Tomaž Golob, ki tudi sam živi v tej krajevni skupnosti.
»Država ni upoštevala aarhuške konvencije«
»Krajani svojega nasprotovanja niso mogli uveljavljati, saj država ni upoštevala tako imenovane aarhuške konvencije, ki med drugim govori o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Na to je KS ves čas opozarjala,« pravi Golob. V pritožbi so med drugim opozorili tudi na spornost samih študij, ki so bile podlaga za pripravo uredbe, v večini primerov pa naj bi bile po njegovih besedah izdelane za prvotno predvideno dvopasovno mestno obvoznico in ne za hitro cesto.
Evropska komisija je tako pristojnim organom zastavila vprašanja o prenosu bistvenih evropskih direktiv v slovensko zakonodajo o prostorskem načrtovanju ter zahtevala konkretna pojasnila o v pritožbi posebej očitanem nevključevanju javnosti pri pripravi uredbe. »Zagotovo je to spodbuden začetek. In dokaz, da s svojimi opozorili vendarle nismo brcali v temo,« je dejal vodja takratnega projektnega sveta pri KS Mitja Pirc. Ponovno poudarja: »Takšna cesta ne sodi v urbani prostor.«
Stroka je sicer sprva kot najoptimalnejšo izbrala različico vzhodne obvoznice s priključkom na Lešnici, nato pa se odločila za koridor skozi naselje Ločna - Mačkovec. Kot opozarja Pirc, so jim že v preteklosti nenehno kaj vsiljevali, nazadnje avtocesto, ki se je močno približala naselju Pod Trško goro. Predvidena trasa tretje razvojne osi pa bi krajevno skupnost dobesedno presekala na pol. Opozarja tudi, da Novo mesto že zdaj velja za eno najbolj onesnaženih slovenskih mest z delci PM10, z novo avtocesto bi se stanje le še poslabšalo.
Naslednja možnost: ustavno sodišče
V Mestni občini Novo mesto pravijo, da se je »cesta na tem območju načrtovala v desetletja rezerviranem koridorju« ter da je že od leta 2006 načrtovana kot štiripasovnica, saj prometne študije kažejo, da bo promet na tej cesti presegal zmogljivost dvopasovne ceste. Na občini so prepričani, da »je država v postopkih načrtovanja vključevala zainteresirane javnosti. Ker gre za ključni razvojni projekt za Dolenjsko in Belo krajino, bi zaustavitev postopka pomenila veliko škodo za nadaljnji razvoj območja.«
Društvo Novo mesto zdaj poziva vlado, naj razveljavi sporne določbe uredbe vsaj v tistem delu, ki se nanaša na lokacijo priključka v Mačkovcu. »Sicer se bomo morali poslužiti pravnih sredstev ob izdaji gradbenega dovoljenja, torej pritožbe na ustavno sodišče,« pravi Golob.
Preiskava ne ustavi izvedbe
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, rok za odgovor evropski komisiji, ki ga še pripravljajo, poteče 11. februarja letos. »Gre za neformalne, poizvedovalne postopke, ki jih evropska komisija največkrat odpre na podlagi prejetih pritožb in šele ugotavlja, ali gre za kršitev prava EU ali ne. V teh primerih torej ne gre za upravno ukrepanje komisije proti Sloveniji.« Kot dodajajo, sama preiskava načrtovane izvedbe praviloma ne ustavi: »Lahko pa država članica na podlagi podatkov preiskave oziroma če ugotovi, da obstaja sum kršitve prava EU, sprejme določene ukrepe, da zagotovi skladnost s pravom EU.«
Po podatkih ministrstva za infrastrukturo naj bi gradnjo 5,3-kilometrskega odseka od priključka Novo mesto vzhod do priključka pri Revozu, vrednega 89 milijonov evrov, začeli v letu 2018. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo Dars začenja pripravo projektne dokumentacije, ki naj bi bila zaključena prihodnje leto in na podlagi katere bo možno začeti pridobivati zemljišča.
