»Naše sestavine morajo prestati preizkus okusa, ne lepote,« pravi Jenny Dawson, ustanoviteljica podjetja Rubies in the Rubble z obetavnim poslovnim modelom. Dawsonova pri veleprodajalcih in pridelovalcih zbira sadje in zelenjavo, ki bi ju sicer zavrgli, in s svojo ekipo ročno pripravlja marmelade in omake chutney. Chutney je značilna angleška, iz Indije posvojena sladko-kisla omaka oziroma preliv, skuhan iz sadja in zelenjave, začinjen s kisom, začimbami in sladkorjem.
Menedžerka s kmetov
Jenny, ki je odrasla na kmetiji na Škotskem, je delala kot upravljalka tveganih skladov, vendar ji želja, da bi naredila nekaj za zmanjšanje količine odvržene hrane, ni dala miru. »Od mladih nog sem vedela, kako deluje oskrbovalna veriga v prehrani in kaj pomeni trajnost,« pravi. Od mame se je naučila presežke z zelenjavnega vrta prekuhavati v slastne chutneyje, leta 2011 pa se je odločila, da se bo zadeve lotila »na veliko«. Leto dni po ustanovitvi podjetja se ji je kot partnerica pridružila novopečena diplomantka z Oxforda Alicia Lawson.
Vsako leto zavržemo na milijone ton svežega sadja in zelenjave. Zahodne države proizvedejo celo do 300 odstotkov več hrane, kot je porabijo, obenem pa ena milijarda ljudi trpi zaradi podhranjenosti. Nekega mrzlega jutra je šla Jenny pogledat na osrednjo londonsko tržnico in osupnila nad tonami odvrženega, še vedno uporabnega sadja in zelenjave. »Tam sem dobila zamisel,« pravi in dodaja, da niti ne gre toliko za odpadke in okolje kot za moralni dejavnik – da hrana, ki prepotuje pol sveta, ne pride niti na prodajne police. »Moj ideal je pravičnejša distribucija presežka hrane, najprej pa se moramo v naši državi naučiti ceniti hrano in jo spraviti v uporabo,« pravi podjetnica. »Ves poslovni model temelji na nekaj zelo preprostih postavkah,« še pravi. »Uporabi to, kar imaš. Skrbi za svoje vire. Sprejmi nenavadnost.«
Odpadek izbirčne industrije
Med sadeži in pridelki, ki jih v Rubies in the Rubble uporabijo, so takšni, ki jim pridelovalci in ljudje iz industrije pravijo nepravilni, premajhni ali preveliki, preveč zreli ali pregrdi. Na londonski tržnici New Spitalfields, kjer sta Jenny in Alicia konec leta 2103 odprli novo kuhinjo za pripravo omak, se v enem letu zavrti 700.000 ton sadja in zelenjave. Deset odstotkov gre v smeti. »Po simbolični ceni odkupujemo večinoma od pridelovalcev, ki oskrbujejo glavne trgovine,« pravi Dawsonova, za katero so v Guardianu zapisali, da ima redko kombinacijo ambiciozne poslovne miselnosti in zlatega srca. Njeno socialno podjetje namreč tudi skrbi za zaposlovanje žensk, ki imajo za seboj težke čase. »V podjetju nas ni veliko in ko ves dan režemo zelenjavo, se seveda veliko pogovarjamo. Ženske, ki delajo za nas, so imele hude težave z zaslužkom in poslušanje njihovih zgodb je nekaj zelo osebnega,« pravi Dawsonova.
Na začetku so bili v Rubies in the Rubble previdni in niso pretirano razglašali, da so njihove omake narejene iz ostankov, kmalu pa so izdelke začeli prodajati po premijski ceni v dragih in »modnih« trgovinah. »Pomembno je, da odpadki hrane ne veljajo za nekaj drugorazrednega,« pravi Jenny.
Rubini gredo na veliko
Lani so rešili 18 ton sadja in zelenjave, prodali 36.000 kozarčkov omak in v primerjavi z letom prej podvojili promet. V trajnostnem smislu so prihranili za skoraj devet ton izpustov ogljikovega dioksida. »Po svetu smo ozaveščali ljudi o problemu zavržene hrane in njeni odgovorni porabi,« pravi Jenny, ki je svoje sporočilo širila tudi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Dekleti pravita, da sta zelo uživali tudi med vodenjem mojstrskega tečaja priprave chutneyja na festivalu Jamieja Oliverja.
V letošnjem letu, napoveduje Jenny, bodo izboljšali svojo zgodbo na embalaži, izdelke pa bodo razširili po vsem britanskem trgu. »Prvič sva se dogovorili z vlagatelji, povečali bova ekipo sodelavcev in poskušali uvesti nove izdelke,« še pravi Dawsonova. Posebno jih mikajo juhe. Nova strategija trajnostnega podjetja je graditev krovne blagovne znamke s potencialom za vse vrste izdelkov in pomik v glavni porabniški tok. »Želimo zavzeti trgovske velikane in oskrbovati velike prodajalne, seveda pa obdržati etos iznajdljive proizvodnje,« pravi Jenny Dawson. Svoj koncept so dokazali, zdaj morajo rasti. Obljubljajo tudi znižanje cen svojih zvarkov.
