Pri Inštitutu za nutricionistiko so danes razglasili najbolj inovativna živila v letu 2015. Izmed 43 predlogov so izpostavili šest izdelkov: pirin kruh s kostanjem proizvajalca Spar Slovenija, pšenične otrobe z ajdo enemon Jate Emone, MU smoothie Ljubljanskih mlekarn, testenine pure Pekarne Pečjak, slovensko potico podjetja Sastela (za Engrotuš) in izdelke linije grunt Ete Kamnik.
To so živila z ugodno prehransko sestavo, kar pomeni, da vsebujejo manj sladkorja, soli, škodljivih nasičenih maščob in več prehranskih vlaknin.
Strogi kriteriji izbora
Pogoji za sodelovanje na razpisu Inštituta za nutricionistiko so bili, da mora biti živilo narejeno v Sloveniji, v Sloveniji mora biti tudi sedež proizvajalca ter da so izdelek začeli tržiti lani. Prejeli so 43 predlogov živil, je povedal doc. dr. Igor Pravst, direktor inštituta; polovico predlaganih živil so izločili, ker niso imela ustrezne prehranske sestave, druga živila pa so razvrstili po kategorijah in v vsaki izbrali najbolj izstopajoč izdelek. Pri tem so upoštevali v prvi vrsti hranilno vrednost in prehransko sestavo ter tudi inovacije pri proizvodnji in pakiranju.
»Pomembno je bilo, da ima izdelek ugodno ali izboljšano prehransko sestavo, pri čemer osnovnih hranil, na primer sladkorja, niso nadomestili z aditivi,« je povedal Pravst. Pri tem so izdelke razvrstili s pomočjo prehranskega profiliranja, pri katerem izdelke na osnovi prehranske ocene razvrstijo med bolj oziroma manj zdrava živila, je pojasnila doc. dr. Anita Kušar. Dodatno so, na pobudo potrošnikov, podelili tudi posebno nagrado za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil (linija grunt).
Kar polovico predlogov za inovativna živila so prejeli od potrošnikov, druge od proizvajalcev. Ti so lahko prijavili le en izdelek. Letos je bilo predlogov nekoliko manj kot lani; Pravst meni, da zaradi »samocenzure« proizvajalcev, ti so prijavili res najustreznejše izdelke. Pogrešajo pa prijave v nekaterih kategorijah živil; tako na primer niso prejeli nobenega predloga za mesne izdelke in sladke pijače. Želijo si, da bi izdelke predlagala tudi manjša in ne le velika podjetja.
Zdrava naj bodo tudi živila v akciji
Izbor inovativnih živil so letos opravili drugič. S tem projektom, ki ga financirata izključno inštitut in ministrstvo za zdravje v okviru programov varovanja in krepitve zdravja, želijo spodbujati proizvajalce živil, da bi izboljšali prehransko sestavo živil in kreirali inovativna, zdrava živila ter, ne nazadnje, da bi podjetjem pomagali, da ta živila obdržijo na trgu, kar je včasih zaradi hude konkurence tujih proizvajalcev težko.
Z izborom inovativnih živil želijo biti tudi v pomoč potrošnikom in vplivati na prehranske navade ljudi, ki so slabe. »Potrošnik težko loči med zdravimi in manj zdravimi živili. Prav tako se zaradi ekonomske stiske ljudje ne odločajo več za bolj ali manj zdrava živila, ampak med dražjimi in cenejšimi izdelki,« je na razglasitvi spomnila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Pri vzgoji zdravih prehranskih navad prebivalcev je ključno partnerstvo med vsemi sodelujočimi v prehranski verigi: državo, pridelovalci, predelovalci, trgovino in stroko, je poudarila. Cilj tega sodelovanja je večji delež lokalno pridelanih, zdravju koristnih in za okolje prijaznih živil na trgu. Še posebej želijo spodbuditi proizvajalce, da bi bila živila z dobro ali izboljšano sestavo tudi cenovno dostopna in bi to vplivalo tudi na prehranske navade. »Želimo si, da bi imeli dobro prehransko sestavo tudi izdelki, ki jih ponujajo v akciji,« je izpostavila ministrica.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan pa je spomnil, da potrebujemo tudi inovativne pristope, kako zmanjšati količino zavržene hrane in zavržkov, ki nastanejo med industrijsko predelavo živil.
Najbolj inovativna živila lahko potrošniki prepoznajo po znaku projekta Inovacija leta, ki ga smejo podjetja uporabljati pri označevanju in oglaševanju nagrajenih izdelkov.
