Evropska komisija je z enoletno zamudo objavila poročilo o transmaščobah v živilih in prehrani Evropejcev. Transmaščobe so zdravju škodljive maščobe, njihov glavni vir v prehrani pa je delno hidrogenirana rastlinska maščoba, ki je predvsem v procesiranih živilih. Potem ko so se ZDA letos odločile postopoma prepovedati uporabo delno hidrogenirane maščobe v živilih, je bil podoben ukrep pričakovan tudi v Evropski uniji, vendar do tega ni prišlo.
Stroka je nad takim razpletom razočarana. V poročilu komisija sicer ugotavlja, da transmaščobe tudi v EU predstavljajo javnozdravstveni problem, ki bi ga bilo najprimerneje rešiti z uvedbo zakonodajnih omejitev, vendar dodaja, da je pred uvedbo takšnih ukrepov treba zbrati dodatne podatke, ki bodo usmerjali ustrezne politične odločitve v prihodnosti. Znanstveniki, ki delujejo na področju raziskovanja transmaščob, so ob uvedbi poročila izrazili razočaranje, da poročila ne spremljajo konkretni zakonodajni ukrepi za omejevanje transmaščob v prehrani, saj so te dokazan dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, vodilnega vzroka za smrtnost v Evropi, so sporočili z Inštituta za nutricionostiko.
Nacionalni predpisi
V odsotnosti evropske zakonodaje so nekatere države članice že vzpostavile nacionalne predpise, ki omejujejo količino transmaščob v živilih. Za takšen ukrep so se odločile Danska, Avstrija in Madžarska.
Vodilni mednarodni strokovnjak s področja omejevanja transmaščob v prehrani prof. dr. Steen Stender (Univerzitetna klinična bolnišnica Copenhagen, Danska) je letos na Inštitutu za nutricionistiko predstavil izsledke raziskav, ki so pokazali, da se je od leta 2012 v Sloveniji razpoložljivost živil s transmaščobami bistveno povečala. V raziskavo so bili vključeni piškoti in vaflji, kjer se pogosto uporablja prav delno hidrogenirana rastlinska maščoba. Predvsem gre za uvožena živila, proizvedena z zastarelimi postopki in poceni surovinami.
Projekt o prisotnosti transmaščob
Inštitut za nutricionistiko je v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi organizacijami in ob podpori Ministrstva za zdravje RS pripravil raziskovalni projekt, katerega izsledki bodo omogočili sprejetje ustreznih nadaljnjih ukrepov v okviru nacionalnih predpisov tudi pri nas. V projektu nameravajo zbrati podatke o uporabi takšnih maščob v Sloveniji in usmerjati ustrezne ukrepe. Pozdravljajo, so problematiko transmaščob pristojni vključili v letos sprejeto resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. »Raziskovalne organizacije bomo vsekakor ponudile trdno oporo državi, da bo lahko sprejela ustrezne odločitve, četudi bodo presegale standarde Evropske unije in bi jih bilo zato treba posebej utemeljevati,« zagotavlja doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Raziskovalni projekt Transmaščobe v živilih in njihov populacijski vnos bodo začeli izvajati 1. januarja 2016, saj je inštitutu že uspelo zagotoviti zagonska sredstva za začetek raziskav. Da bodo v vzorčenje lahko zajeli preverjanje kakovosti čim večjega števila vzorcev živil, so ustanovili tudi Sklad za preverjanje kakovosti živil, v katerega lahko ljudje donirajo 0,5 odstotka dohodnine. lo
