Koalicijski partnerici SD in DeSUS sta ji uprizorili malo šolo politike, ko sta ob asistenci opozicijskih SDS in Združene levice zatrli njeno namero, da novo gozdarsko podjetje upravlja Slovenski državni holding (SDH) in ne vlada, kot piše v osnutku zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi že vse od marca 2015, ko ga je minister Židan poslal v javno obravnavo, SMC pa v zvezi s tem do pred kratkim ni imela pripomb. Na plan jih je povlekla šele, ko je z veliko zamudo dojela, da bo imela Židanova stranka v novem gozdarskem podjetju prevelik vpliv na kadrovanje in delitev denarja. Če bi nad novim podjetjem bedel SDH, pa bi se ta vpliv prevesil na stran SMC.
Poslanke in poslanci Cerarjeve stranke tudi poslovnika o delu državnega zbora še niso osvojili. Če bi ga, ne bi po tistem, ko so na matičnem odboru pogoreli s predlogom, naj novo gozdarsko podjetje upravlja SDH, vehementno napovedovali, da zakonodajni postopek teče naprej in da bodo zagovarjali svoje stališče v zvezi s SDH. Te možnosti na plenarni seji državnega zbora niso več imeli, zato so se domislili neobičajnega manevra. Gozdarski zakon je predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki izhaja iz SMC, uvrstil na zadnji dan seje in ne na njen začetek, kot je bila doslej praksa. S tem so postopek sprejemanja zakona po nepotrebnem zavlekli za dodatnih pet dni, državni zbor se bo v torek sestal samo zaradi te točke, to pa je tudi ves njihov iztržek.
Iz ostrih besed premierja Mira Cerarja na račun »nenaravnih gozdarskih koalicij med SD in SDS« je bilo mogoče razbrati, da v SMC menijo, da se bo z ustanovitvijo novega državnega gozdarskega podjetja, ker bo v upravljanju vlade in ne SDH, nadaljevalo 20-letno plenjenje državnih gozdov. Če so v SMC o tem res prepričani, imajo še vedno možnost in dolžnost, da zakon, ki bi to dopuščal, v torek zavrnejo. V nasprotnem primeru bodo sokrivi in soodgovorni za plenjenje.
Vlada Mira Cerarja z ustanavljanjem novega državnega gozdarskega podjetja potrjuje, da ne spoštuje niti lastne koalicijske pogodbe. V njej piše, da si bodo podpisniki prizadevali za morebitno preoblikovanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v enovito državno podjetje. Toda namesto da bi spremenili le nekaj členov o kmetijskem skladu in mu omogočili tudi prodajo lesa, so se politiki raje odločili za veliko bolj tvegano ustanovitev povsem nove družbe, za katero po letu dni od začetka njenega rojevanja še vedno ni jasno niti to, kaj bo počela, koliko ljudi bo zaposlovala, kdo bo poslej delal v državnih gozdovih in kam bo šel les iz njih. Vlada in poslanci so namreč ustanovitev nove družbe mirno požegnali celo brez teh ključnih podatkov.
In če bo po 1. juliju v državnih gozdovih zavladal kaos, če bodo slovenski delavci ostali brez dela, domača industrija pa brez lesa, naj račun za to izstavijo političnemu trojčku SMC-DeSUS-SD.
