Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi je pod vprašajem, zato se v koaliciji znova iskri. SMC je, kot smo poročali, pogorela s predlogom, da bi nastajajoče gozdarsko podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o., sodilo pod pristojnost SDH in ne vlade, kot predvideva zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi. To rešitev je njenemu avtorju, kmetijskemu ministru Dejanu Židanu, uspelo ubraniti tudi ob podpori SDS.
Zdaj mu SMC vrača udarec. Predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je član te stranke, se je namreč odločil, da bo zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki je v drugem branju, uvrstil na zadnji dan seje državnega zbora, ki se bo začela danes, in ne na njen začetek, kot je običajna parlamentarna praksa.
Scenarij B
Ker mora med drugo in tretjo obravnavo zakona miniti vsaj 24 ur, to pomeni, da bo tretja obravnava najverjetneje šele na naslednji redni seji državnega zbora konec februarja. In ker obstaja velika verjetnost, da bo na zakon, če ga bo državni zbor potrdil, državni svet vložil veto, pred marcem ta dokument ne bo sprejet. To pa bi resno ogrozilo upravljanje državnih gozdov, saj koncesije sedanjim izvajalcem del potečejo 30. junija, časa za ustanovitev in zagon novega podjetja, ki bo od koncesionarjev prevzelo tudi prodajo lesa iz državnih gozdov, pa bo zmanjkalo.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je nad ravnanjem največje koalicijske stranke ogorčen. »SMC zavlačuje postopek sprejemanja zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi. Menim, da bi bilo bolj iskreno, če bi povedali: Tega zakona mi ne bomo podprli. V tem primeru bi se lahko ministrstvo za kmetijstvo pripravilo na scenarij B,« pravi Han.
Zamera zaradi nenaravne koalicije
Kljub novim zaostritvam med SD in SMC pa še ni vse izgubljeno. Predsednik državnega zbora je namreč za 2. februar določil rezervni termin za sejo državnega zbora, ki se bo začela danes. Če bi državni zbor v četrtek, 28. januarja, sprejel amandmaje k manj kot desetini členov zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, lahko minister Židan predlaga, da se tretja obravnava in s tem glasovanje o zakonu opravita še na isti seji, torej 2. februarja.
Toda takšnemu sklepu ne sme nasprotovati več kot tretjina poslancev, prav na tej točki pa v SMC najverjetneje čakajo Židana, da se ujame v past. Vezane trgovine, ki jo je sklenil s SDS pri glasovanju o njihovem predlogu, da bi nad novim gozdarskim podjetjem bedel SDH, mu namreč niso odpustili. To kažejo tudi ostre besede predsednika vlade Mira Cerarja, ki jih je izrekel prejšnji teden: »Vprašal bi se, zakaj nastajajo neke nenaravne koalicije pri državnih gozdovih, ko se stranka iz opozicije SDS, ki jo vodi gospod Janez Janša, in stranka, ki jo vodi gospod Židan, povežeta tako, da bosta varovali neke stare zgodbe na področju gozdov. Zdaj, ko končno skušamo preiti na to, da bodo gozdovi upravljani drugače, v korist Slovenije in ne tujcev ali koga drugega.«
Dobrodošlica za Avstrijce
Po naših informacijah so gozdarji sklada kmetijskih zemljišč in gozdov že dobili navodilo kmetijskega ministrstva, naj začnejo pripravljati javne razpise za prodajo državnega lesa (predvidoma od 500.000 do 600.000 kubikov) na panjih, in sicer po 1. juliju letos, ko bodo potekle koncesijske pogodbe in naj bi zaživela družba Slovenski državni gozdovi. O tem, kaj pomeni prodaja lesa na panju, v strokovnih krogih ni nobenih dvomov: pokupili ga bodo tujci, zlasti Avstrijci. Pri tovrstni prodaji se namreč kupec, ki kupi drevo, sam odloči, kdo mu ga bo posekal in kam ga bo prodal. Posel bo dobil tisti, ki bo za drevo ponudil več, tukaj pa bo najkrajši konec potegnila obubožana slovenska lesnopredelovalna industrija.
Zlom se obeta tudi sedanjim koncesionarjem, ki imajo okoli 1300 zaposlenih. Nekateri že napovedujejo množična odpuščanja in začetek postopka prostovoljne likvidacije. Med njimi je tudi GG Maribor, ki je od lani v četrtinski lasti holdinga Marles. »Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki je v parlamentarni obravnavi, bo obstoječa gozdna gospodarstva paraliziral, jim odvzel velik del poslovnih funkcij. Doslej smo skrbeli za spravilo, prevoz in prodajo lesa iz državnih gozdov, s tem zakonom se naša gospodarska dejavnost omeji le na sečnjo in še ta je vprašljiva, saj bo državno podjetje izvajalce najemalo prek mednarodnih razpisov. Ker nam bo ostala le sečnja, bomo imeli v trenutku polovico zaposlenih preveč. Potrebovali bomo samo še sekače in traktoriste, ki bodo les pripeljali do kamionske ceste, vse druge poslovne funkcije nam zakon črta,« opozarja Martin Nose, izvršni direktor holdinga Marles.
