Ministrstvo za kulturo je lani knjižničnim nakupom knjižničnega gradiva namenilo 1.670.000 evrov. Z vsemi 58 splošnimi knjižnicami je kasneje podpisalo poseben aneks k letnim pogodbam, prek katerega so prejele še dodatna sredstva za boljši dostop do elektronskega knjižničnega gradiva. Vsaka knjižnica je v ta namen dobila 1200 dodatnih evrov, kar skupno znaša 70.000 evrov. Natanko enak znesek pa je bil lani zagotovljen v okviru razpisa za podporo portalu e-knjig, na katerem je imel največje možnosti za izbor portal Biblos založbe Beletrina, a ga je bilo ministrstvo po medijskem razkritju, da je prejemnik sredstev tako rekoč že znan, primorano ustaviti. Zdaj je torej ta denar Biblos kot edini ponudnik dobil s prodajo elektronskih knjig knjižnicam.
Z dogajanjem okoli razpisa se sicer še vedno na lastno pobudo ukvarja tudi komisija za preprečevanje korupcije, ki raziskuje možnost nezakonitega lobiranja.
Škode ni bilo za e-knjigo ali za Beletrino?
Tega ne tajijo niti na ministrstvu za kulturo. »Zaradi razveljavitve razpisa ni razvoj elektronske knjige utrpel nobene škode, saj je ministrstvo v letu 2015 splošnim knjižnicam prvič po letu 2012 za nakup knjižničnega gradiva namenilo dodatna sredstva,« pravi Alenka Štrukelj z ministrstva za kulturo. Denar se knjižnicam obeta spet letos, ko bo ministrstvo za nakup knjižnega in neknjižnega gradiva (torej tudi e-knjig) namenilo okvirno 1.740.000 evrov, kar je štiri odstotke več kot lani, od tega pa bo določen odstotek seveda šel tudi za elektronske knjige.
Četudi je nabavna politika knjižnic avtonomna, je ministrstvo lahko z gotovostjo predvidelo, da bodo knjižnice z aneksom dodeljena sredstva porabile prav za storitve Biblosa. Predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesna Horžen namreč pojasnjuje, da knjižnice pri nakupu e-knjig lahko sodelujejo samo s tistimi ponudniki, ki omogočajo izposojo e-knjig prek sistema Cobiss. »Izposojo e-knjig v slovenskem jeziku prek sistema Cobiss za sedaj knjižnicam omogoča le portal Biblos.«
Letni strošek posamezne knjižnice za vključenost v portal oziroma za rabo sistema Biblos je odvisen od njene velikosti in števila licenc oziroma naslovov in izvodov e-knjig, ki jih knjižnica vključi v svojo zbirko. Na vprašanje, kolikšen delež sredstev, ki so jih knjižnice lani prejele z omenjenim aneksom, je prejel portal Biblos oziroma njegova ustanoviteljica založba Beletrina, Horženova odgovarja: »Sredstva so bila v vseh knjižnicah v celoti porabljena za ta namen.«
V naši največji splošni knjižnici Mestni knjižnici Ljubljana denimo pravijo, da so e-knjige v letu 2015 kupovali le prek portala Biblos, ki edini v Sloveniji ponuja možnost izposoje e-knjig. Skupno so mu plačali 8924 evrov, od tega so za članarino namenili 2582 evrov, 1486 evrov pa za stroške zaščite pri izposoji. Sredstva so višja od zgolj prejetih prek aneksa, saj knjižnice razpolagajo med drugim z lastnimi in s sredstvi svojih ustanoviteljev, občin.
Beletrina: Smo na trgu
Na Beletrini pravijo, da je Biblos storitev, ki jo je razvila Beletrina izključno z lastnimi sredstvi in jo ponujajo na trgu. »Naročniki na storitev, ne glede na to, ali gre za splošne, specializirane, javne ali zasebne knjižnice, se zanjo odločajo prostovoljno,« pravi predstavnica založbe Renata Zamida. Izposoja e-knjig na portalu Biblos od leta 2013 do 2015 se je povečala za trikrat, s slabih 8000 izposoj leta 2013 na 30.000 izposoj leta 2015. Biblos je postal s tem za Beletrino, kot kaže, neusahljiv vir dohodkov iz javne blagajne.
