Na severu Brazilije je z virusom zika okuženih že več milijonov ljudi. Virus je iz Južne Amerike prišel tudi v Evropo, posamezne primere so namreč že odkrili v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in Danskem.
Virus zika sicer samo pri petini okužb povzroča bolezen z vročino, glavobolom in izpuščaji, kar traja največ deset dni po piku, nato pa ni več težav. Toda če tigrasti komar s tem virusom okuži nosečnico, lahko njen zarodek utrpi mikrocefalijo, kar pomeni, da je otrokova glava manjša, kot bi morala biti, in se možgani ne morejo normalno razvijati. V zadnjih treh mesecih so na severu Brazilije odkrili že okoli 4000 primerov mikrocefalije, medtem ko so pred tem na leto v vsej Braziliji zabeležili po 160 primerov.
Vojaki naj bi v posebej prizadetih območjih na severu države od hiše do hiše pomagali v boju proti virusu, predvsem naj bi v stoječe vode dajali sredstva proti komarjem. Okoli 400.000 brazilskih nosečnic bo dobilo zaščito proti tigrastim komarjem, ki sicer v Braziliji širijo tudi nevarni tropski bolezni denga in rumeno mrzlico.
Zika se je razširila že po vsej Ameriki, primerov okužb še niso odkrili samo v Kanadi in Čilu. V Kolumbiji, Salvadorju, Ekvadorju in na Jamajki so oblasti ženskam celo priporočile, naj ne zanosijo.
V Braziliji splav ni dovoljen
V težkem položaju so tako številne noseče Brazilke, ki so se okužile. Sicer lahko mikrocefalijo odkrijejo šele po šestem mesecu nosečnosti. Ni jim lahko tudi zato, ker je splav v Braziliji, ki je pod močnim vplivom katoliške cerkve in evangelistov, dovoljen samo v primeru posilstva in kadar je ogroženo življenje matere. Vrhovno sodišče je leta 2012 dovolilo prekinitev nosečnosti tudi, kadar zarodek nima možganov ali kadar nima možnosti, da bi preživel porod. Skratka, v primeru mikrocefalije splav ni dovoljen.
»Epidemija zike je povzročila izredne razmere. Najbolj pametno bi bilo, da bi spremenili naš zakon o splavu,« je 16. januarja napisal uvodničar zelo branega brazilskega dnevnika Folha de S. Paulo. Že nekaj dni prej je v istem časopisu filozof Hélio Schwartsman menil, da bi se morala vsaka ženska sama odločati o splavu, ker gre za njeno psihično zdravje.
Na leto milijon splavov na črno
»Virus zika je sprožil polemiko o splavu,« ugotavlja Bia Galli iz nevladne organizacije Ipas, ki želi preprečiti smrt žensk zaradi prekinitve nosečnosti. Po nekaterih ocenah vsako leto milijon Brazilk krši zakon s tem, da naredi splav. Toda medtem ko si premožne lahko privoščijo od 2000 do 3500 evrov, kolikor je treba plačati za prekinitev nosečnosti na primeren način na kliniki, se morajo revne zateči k mazačem ali smrtno nevarnim primitivnim metodam. Zaradi tega vsako leto umre okrog 200 Brazilk.
»Epidemija zika bo to število še povečala,« meni Gallijeva. Vlada se zaenkrat noče soočiti s to nevarnostjo, le minister za zdravstvo Marcelo Castro je dekletom svetoval, naj se čim prej okužijo z virusom zike, tako bodo imunizirane in jim ne bo treba plačevati cepiva.
Ni ne cepiva ne zdravila
Proti ziki pa zaenkrat še ni cepiva, prav tako ne zdravila. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je najboljša zaščita primerna oddaljenost od stoječih voda, repelent, med spanjem mreža proti komarjem. Virus se prenaša s krvjo, v Svetovni zdravstveni organizaciji pa trdijo, da so odkrili primer okužbe s spolnim odnosom. Ampak dodajajo, da še ni trdnih dokazov, da se bolezen širi tudi na ta način. Sicer so virus zika prvič odkrili pri opicah v Ugandi pred 70 leti. Nekateri strokovnjaki menijo, da je prišel v Brazilijo leta 2014, ko je veliko Afričanov potovalo na svetovno nogometno prvenstvo.
Tudi letos bodo športniki in ljubitelji športa z vsega sveta – tokrat zaradi avgustovskih olimpijskih iger v Riu de Janeiru – prišli v Brazilijo. A zdaj nevarnosti ne predstavlja več toliko možnost, da bi prinesli okužbo v Brazilijo, ampak da se bo bolezen zika iz Brazilije razširila po vsem svetu. Podobno tveganje obstaja pri karnevalu v Riu. Brazilske oblasti so zato že sprejele posebne ukrepe. Med drugim so 56.000 hotelom, bifejem, restavracijam in drugim lokalom poslale seznam vseh ukrepov proti tigrastim komarjem. Mobilizirale so tudi veliko zdravstvenega osebja.
