Hepatitis pomeni vnetje jeter, ki ga najpogosteje povzročajo virusi. Zoper hepatitis A in B obstaja cepivo, zoper hepatitis C, ki se prenaša predvsem prek stika z okuženo krvjo, pa ne. A je mogoče danes prav to bolezen, zaradi katere vsako leto umre dvakrat več bolnikov kot zaradi aidsa, z novimi zdravili uspešno in enostavno pozdraviti. »Imamo zdravila, imamo načine za odkrivanje okužbe, le ljudje se morajo priti testirat, da okužene odkrijemo,« je jasna prof. dr. Mojca Matičič z ljubljanske infekcijske klinike, kjer si želijo, da bi se v letošnjem prelomnem letu, ko imamo tudi pri nas že skoraj vsa najmodernejša zdravila, ki lahko pozdravijo 95 odstotkov obolelih, testiralo čim več ljudi. Kar 70 odstotkov okuženih namreč sploh ne ve, da so okuženi, za zdravljenje pa je zelo pomembno čimprejšnje odkritje okužbe.
Virus hepatitisa C se lahko v telesu potuhne, okužba lahko poteka cela desetletja brez očitnih znakov in ne povzroča nikakršnih težav. Ko pa pride čez leta do prvih znakov, je lahko za bolnikova jetra že prepozno, saj se pri veliki večini okuženih razvije kronično vnetje jeter, ki lahko privede do ciroze, raka na jetrih in odpovedi delovanja jeter, opozarja infektologinja Matičičeva in razloži, da je izredno uspešno zdravljenje z novimi zdravili v primerjavi s starimi zdravili kratkotrajno in bolnikom zelo prijazno. Zdravljenje traja od tri do šest mesecev, zdravila pa nimajo stranskih učinkov. Bolniki morajo danes zvečine vzeti le eno tabletko na dan, medtem ko so jih poprej morali ob injekcijah vzeti tudi do 15 na dan. Zato infektologinja poziva vse ljudi, ki imajo kateri koli dejavnik tveganja, da se nemudoma testirajo in preprečijo morebitni razvoj bolezni. Testiranje je brezplačno.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja okužbe s hepatitisom C so po besedah Matičičeve prejem transfuzije krvi ali drugih krvnih pripravkov pred letom 1993, večje tveganje imajo bolniki na hemodializi, hemofiliki, tisti s presajenimi organi, odvisniki, tisti, ki se tetovirajo v neprofesionalnih ustanovah, posamezniki, ki so se morda kdaj naključno zbodli z iglo, si luknjali ušesa v neprofesionalnih okoliščinah, ki so imeli nezaščitene spolne odnose in še kdo. Brezplačno testiranje je mogoče opraviti pri osebnem zdravniku, anonimno pa vsak ponedeljek med 12. in 14. uro tudi na ljubljanski infekcijski kliniki, kjer sočasno opravijo še testiranje na okužbo z virusom B, ki ni ozdravljiva, a z današnjimi zdravili kljub temu obvladljiva bolezen (z virusom hepatitisa B naj bi bilo okuženih od pol do en odstotek Slovencev). V zadnjih osmih letih so na anonimnih testiranjih odkrili okoli 80 okuženih s hepatitisom C.
Da imajo slovenski bolniki, ki imajo na voljo vsa izjemno draga najmodernejša zdravila in brezplačno testiranje, precej večjo srečo kot bolniki v mnogih drugih evropskih državah, poudarja tudi predsednica Evropskega združenja bolnikov z jetrnimi boleznimi Tatjana Reić. »Če se bolniki še pravočasno zdravijo, ne bodo potrebovali transplantacij jeter ali zdravil za zdravljenje raka,« opozarja Reićeva. Enako meni tudi predsednik pravkar ustanovljenega slovenskega Društva za hepatitis Prometej Marko Korenjak, ki se je pred nekaj leti zdravil še z zdravili, ki so imela veliko stranskih učinkov. Kot je povedal in o tem spisal tudi knjigo, je bilo zdravljenje takrat zelo zahtevno in bolniku zelo neprijazno, dolgotrajno, mučno, povezano z depresijo; pozdravilo pa se je le okrog 60 odstotkov bolnikov. Od letos je vse drugače, poudarja Korenjak in pojasni, da bodo zato v društvu dajali velik poudarek ozaveščanju in pozivali, da s testiranjem ne odlašajo, zlasti ljudi z dejavniki tveganja. Osredotočili se bodo predvsem na mlade, ki potujejo in imajo na svojih poteh številna tveganja za okužbo, ter na tiste, ki so pred letom 1993 prejeli kri ali pripravke iz krvi.
Okuženih pol odstotka Slovencev
Infektologi ocenjujejo, da je v Sloveniji najmanj 10.000 bolnikov s hepatitisom C, poznajo pa jih le okoli 3300; zdravili so jih okoli 1700. Izpostavlja, da umre v Evropi zaradi okužbe vsako leto okoli 90.000 ljudi in da število okužb še vedno narašča, medtem ko denimo število obolelih za aidsom upada. Ker kaže vzroke za slednje pripisati predvsem večji ozaveščenosti o aidsu, bodo zdaj ljudi z enako vnemo ozaveščali tudi o okužbi s hepatitisom C. »Če bi bili v Sloveniji uspešni z ozaveščanjem ljudi o pomenu testiranja na hepatitis C, bi se lahko do leta 2030 število bolnikov s cirozo in karcinomom jeter dramatično zmanjšalo,« poudarja Matičičeva.
