Slaba dva meseca pred koncem svojega mandata se je generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Dušan Mes odločil za strateško povezovanje z Avstrijci. Na mizi naj bi bil lastniški vstop Avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) v družbo SŽ – Tovorni promet. Toda za zdaj ni najjasneje, kakšne realne temelje za izpeljavo ima ta predlog, prav tako ne, ali bo sploh prestal odločevalsko sito države in regulatorjev trga.
V SŽ so včeraj potrdili, da so z avstrijskimi železnicami, ki so v lasti države, podpisali pismo o nameri za sodelovanje na področju tovornega prometa. Podrobnosti dogovorov v železnicah za zdaj ne razkrivajo. »Cilj možnega sodelovanja je oblikovanje strateškega partnerstva med SŽ in ÖBB za železniški tovorni promet na zemljepisnem območju Slovenije, Madžarske, Italije in jugovzhodne Evrope, katerega namen je izboljšati kakovost in izvedbo storitev za stranke ter partnerje iz različnih sektorjev,« so včeraj sporočili iz SŽ. »Ob tovrstnem sodelovanju bi se skrajšali vozni časi in obenem izboljšala izkoriščenost prometne infrastrukture, kot so železniško omrežje, pristanišča in terminali,« so še dodali v družbi.
Več vprašanj kot odgovorov
Po neuradnih informacijah naj bi bilo v igri več scenarijev sodelovanja, domala vsi pa naj bi predvidevali tudi lastniško povezovanje SŽ in ÖBB. Po enem od njih bi tako Avstrijci z dokapitalizacijo postali solastniki družbe SŽ – Tovorni promet, v kateri bi pridobili 49-odstotni delež. To je tudi največ, kar jim dopušča klasifikacija državnih naložb, ki jo je vlada potrdila lansko pomlad. V njej je bil SŽ – Tovorni promet skupaj s preostalimi družbami iz poslovnega sistema SŽ prav pod pritiskom železničarskih sindikatov uvrščen med strateške naložbe, v katerih mora država ohraniti več kot 50-odstotni lastniški delež. Obenem naj bi Avstrijci SŽ pripustili v eno od družb iz njihove skupine. Viri so včeraj omenjali madžarsko družbo Rail Cargo Hungaria, nekoč znano pod imenom MAV Cargo. Pri tem velja opozoriti, da Rail Cargo Hungaria po obsegu prometa krepko presega SŽ – Tovorni promet. Na leto namreč prepelje okrog 33 milijon ton tovora, kar je skoraj dvakrat več od količine, ki so jo v SŽ prepeljali v letu 2014 (18,8 milijona ton).
Tudi sicer pismo o nameri odpira več vprašanj kot odgovorov. Najprej zaradi trenutka podpisa. Ta namreč časovno sovpada s skorajšnjim iztekom mandata dosedanjega prvega moža SŽ Dušana Mesa. Ali bo nadzorni svet železnic, ki ga vodi Bojan Brank, Mesu bivanje na čelu skupine, ki ima okrog 7000 zaposlenih, podaljšal še za nadaljnja štiri leta, uradno še ni znano. Tudi s stališča Avstrijcev je zato bržčas nenavadno, da v povezovalni projekt vstopajo, ne da bi bilo jasno, kdo bo čez nekaj mesecev sedel na drugi strani pogajalske mize.
Na SŽ obujajo tudi logistični holding
Spet druga neznanka je povezana z načrti SŽ. Še konec lanskega leta so namreč na SŽ obudili idejo o logističnem holdingu, v katerem bi se železnice povezale z Luko Koper. Tega bi država ustanovila s prenosom svojih lastniških deležev v SŽ in Luki Koper na krovno logistično podjetje, ki bi postalo upravljalec obeh družb, prevzelo pa bi tudi njune in razvojne funkcije, med drugim tudi finance. Novi holding bi skušal pridobiti koncesijo za upravljanje drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom.
Kar je najpomembneje, načrt SŽ omenja tudi možnost privatizacije nekaterih družb znotraj holdinga zaradi odplačila obveznosti pri drugem tiru, a šele na dolgi rok, čez 25 let ali več. To deluje v neskladju s sedanjimi načrti železnic. Idejni vodja obuditve logističnega holdinga, ki so ga neuspešno načrtovali že prva vlada Janeza Janše in vlada Boruta Pahorja, pozneje pa kratek čas tudi minister za infrastrukturo Samo Omerzel, naj bi bil prav Mes. Najnovejše vstajenje te ideje prihaja v času vse bolj napetih odnosov med Luko Koper in SŽ. Ti so se po petkovem večernem preklicu sprejemanja tovornih vlakov iz sosednjih držav, zaradi katerega v pristanišče ni prišlo načrtovanih 400 vagonov, za nekaj ur sprevrgli tudi v javno »vojno«.
Tako SŽ kot Avstrijci priznavajo, da za zdaj še niso opravili podrobne analize potencialov projekta povezovanja. To bodo skupaj s skrbnim pregledom poslovanja izpeljali v prvi polovici leta 2016 v sodelovanju z ustreznimi partnerji, nacionalnimi organi in organi EU.
