Ameriška družba Google je z britanskimi dacarji sklenila kupčijo, ki jo nekateri razglašajo za kupčijo ljubimcev. Za korporacije pa tudi superbogate posameznike v Britaniji veljajo zelo drugačna davčna pravila igre kot za navadne državljane. Te dacarji preganjajo, dokler ne plačajo še zadnjega penija davka. Google, ki bi moral po mnenju poznavalcev plačati vsaj 1,3 milijarde funtov davkov, pa se je dogovoril, da plača vsega 130 milijonov funtov. Kljub temu finančni minister George Osborne, ki ne more skriti svoje predanosti in vdanosti korporacijam in tako imenovani finančni industriji, dogovor z Googlom razglaša za veliko zmago. Pri tem je edini. Ne samo opozicija, ampak vrsta poslancev njegove konservativne stranke pravi, da je ta kupčija nesprejemljiva za javnost in da je vsota premajhna. Celo konservativni premier David Cameron, vsaj javno, ne izraža navdušenja, ampak molči, čeprav je v preteklih letih porabil veliko sape za govorjenje o tem, kaj vse bo naredil, da se korporacije in superbogati posamezniki ne bodo izmikali ter izogibali plačilu davka. Naredil ni nič. Njegova predstavnica se je omejila na oceno: »To je korak naprej. Jasno je, da mora vlada narediti več, da bi te večnacionalne družbe plačale svoj davek. A to je stvar davčnega urada, ki mora oceniti, koliko denarja morajo plačati.« To ni preprosto, če je na oblasti najbolj prokorporacijska vlada v zgodovini.
Davek na promet, ne na dobiček?
Parlamentarni odbor za finance je medtem sprožil preiskavo kupčije, ker ugotavlja, da je Google plačal samo triodstotni korporacijski davek. Odbor je napovedal »radikalni pretres« korporacijskega davka, ker ocenjuje, da je postal vse preveč elastičen in da je Google zato plačal 17 odstotkov premalo davka. Poslanci, ki sedijo v tem odboru, naj bi raziskali, zakaj Google in druge korporacije plačujejo vse manj davka (Facebook je za zadnje finančno leto v Britaniji plačal celo samo dobrih štiri tisoč funtov davka) pa tudi, ali so dacarji dovolj prizadevni pri odkrivanju izmikanja in izogibanja plačilu. Radikalni pretres pomeni, da bodo raziskali možnost, da bi korporacijski davek temeljil na letnem prometu, ne pa dobičku. »Davčni sistem bi moral biti praktičen, jasen, pošten in stabilen. Naš zapleteni davčni zakon se iz nečesa, kar bi moralo biti preprosto načelo, po katerem vsakdo plača pravilno količino davka, spreminja v elastiko,« pravi predsednik finančnega odbora Andrea Tyrie. Kakor za koga! Za navadne smrtnike ni niti malo elastičen.
Laburistična vlada v senci, ki trdi, da je 130 milijonov zanemarljivo malo, je od finančnega ministrstva zahtevala, da objavi podrobnosti pogajanj med davčno službo in Googlom ter tega, kako so pristali pri tej vsoti. Google je podobno kupčijo sklenil tudi s francoskimi dacarji, a bo tam plačal trikrat več kot v Britaniji, čeprav je Britanija za Google daleč največji tuji trg.
