Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbor 2014 – je predstavil predlog sprememb paketa pravosodnih zakonov, ki naj bi »zaščitile malega človeka« oziroma prinesle »javnost, preglednost in odgovornost v pravosodju«. Čeprav poudarjajo, da gre za projekt civilne družbe in nameravajo predlog v državni zbor vložiti s podpisi (najmanj 5000) ljudi, pa je strankarski odtis na njem očiten. Če namreč kliknemo na lastnosti dokumenta, ki ga je pošiljal Odbor 2014, se kot njegov avtor izpiše Sebastjan Apat, podsekretar v poslanski skupini SDS, ki je bil v času druge Janševe vlade zaposlen v kabinetu notranjega ministra Vinka Gorenaka.
Predsednik Odbora 2014 Aleš Primc priznava, da je v projekt vpleten tudi SDS. Apat je namreč po njegovih besedah »odličen strokovnjak za nomotehniko«, SDS pa naj bi bil odlična vaba za medije. »Razmišljali smo tudi o tem, kako prebiti medijsko blokado oziroma kako pomagati novinarjem, da boste lahko tudi v največjih medijih napisali kaj o našem predlogu. Vedeli smo, da je najlažje, če nekako vpletemo SDS. Tako je bil Sebastjan odlična izbira tudi v tem smislu.«
Popolno nepoznavanje ali politični cilji
Spremembe pravosodne zakonodaje, ki jih predlaga Odbor 2014, preveva osnovna mantra SDS: tisti, ki je pri opravljanju sodniške funkcije kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, ne more biti na tem položaju. Pri tem pa je po mnenju strokovnjakov treba ločiti med sodnikom, ki je sistematično in namenoma kršil človekove pravice, in sodnikom, ki je naredil napako v sojenju. Prav za take primere (če pride do takšne napake) namreč obstajajo različne sodne instance. »Ne vem, ali si predlagatelji želijo, da ne bi prišlo do sprememb, ali pa želijo nagnati vse sodnike v tej državi,« je predlog komentiral eden od pravnih strokovnjakov, ki je želel ostati neimenovan. Ob tem je naš sogovornik tudi spomnil, da je bistvo ustavnih pritožb, da je bila kršena ustavna pravica – sicer ustavno sodišče pritožbe sploh ne obravnava. »Po enaki logiki, kot želijo predlagatelji nagnati sodnike, katerih sodbe se v postopku ustavne pritožbe razveljavijo, bi lahko v primeru, ko ustavno sodišče razveljavi katerega od zakonov, nagnali poslance.« Predlog Odbora 2014 po oceni našega sogovornika torej kaže popolno nepoznavanje delovanja sodstva ali pa politične cilje.
Tudi nekdanji predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar je prepričan, da predlagana rešitev Odbora 2014 ne sme biti sprejeta, saj bi pripeljala do absurda: v kratkem času nam bi zmanjkalo sodnikov. Pa ne ker bi ti vsevprek kršili človekove pravice, temveč zato ker se lahko glede na obseg zadev, ki jih imajo naša sodišča v delu, v precej velikem številu zgodi klasična procesna kršitev, ki pa se šteje kot kršitev človekove pravice. Gre za kršitev 22. člena ustave, ki določa enako varstvo pravic v sodnih postopkih in jo tudi ustavno sodišče v svojih odločbah opredeljuje kot najpogostejši razlog za uspešnost ustavnih pritožb zoper sodbe sodišč. »Skoraj bi si upal reči, da ni sodnika, ki se mu enkrat v karieri ni zgodila razveljavitev sodbe, razlogi za razveljavitev pa so ustrezali kršitvi 22. člena ustave,« pravi Zalar.
Ena od mogočih posledic sprejema predloga Odbora 2014 bi bila po njegovem prepričanju tudi ta, da bi se zaradi bojazni pred kakršno koli najmanjšo procesno kršitvijo izrazito podaljšali sodni postopki, saj sodnik ne bi zavrnil nobenih dokaznih predlogov. To bi lahko pripeljalo do sistemske kršitve človekove pravice do sojenja v razumnem roku.
»Še nisem slišal, da bi v Nemčiji preganjali sodnika...«
Predlagani zakon po oceni pravnika Rajka Pirnata izhaja iz tega, da je vsaka razveljavitev sodbe na ustavnem sodišču že zavestna in naklepna kršitev človekovih pravic s strani sodišča in posameznih sodnikov. Odločno nasprotuje tudi »neposrednim prenosom ali podobnim medijskim posredovanjem sodne obravnave, saj to lahko naredi iz obravnave medijski dogodek ali resničnostni šov, kar je popolnoma nesprejemljivo«. Zato je treba po njegovem mnenju »tako tendencioznim in nedomišljenim predlogom nasprotovati«.
Generalni sekretar na vrhovnem sodišču Janko Marinko je ob identičnem predlogu SDS ob lanski parlamentarni obravnavi novel zakonov s področja pravosodja opozoril, da je delež odločitev rednega sodstva v Nemčiji, ki jih razveljavi tamkajšnje ustavno sodišče, le za malenkost nižji od slovenskega. »Pa še nisem slišal, da bi v Nemčiji preganjali sodnika zato, ker mu je ustavno sodišče razveljavilo sodbo.«
