V diskontnih trgovinah opravi največ nakupov že vsak četrti Slovenec in nič ne kaže, da bi izhod iz krize kupce znova prignal k nekoliko dražjim in bogatejše založenim klasičnim trgovcem. Mercator in Spar sicer ostajata na vrhu, vsak z nekaj manj kot 30-odstotnim deležem vseh kupcev, toda počasi, a vztrajno izgubljata zveste kupce. Ti odhajajo v trgovine vse bolj razvejanih mrež diskontnih trgovcev.
S širitvijo mreže bližje kupcem
Se lahko kmalu zgodi, da bo kateri izmed diskontnih trgovcev prevzel primat Spara in Mercatorja? »V naslednjih letih zatona katerega izmed velike dvojice ni na vidiku, predvsem zaradi dejstva, da v nakupovalnih navadah ni hitrih sprememb. Vsaj deset let diskontni trgovci še ne bodo izpodrinili tradicionalnih trgovcev,« ocenjuje Jakob Južnič iz družbe GfK Slovenija, ki je specializirana za tržne raziskave.
Toda trendi so jasni. Od leta 2009, ko je Slovenijo zajela najhujša kriza, pa do konca lanskega leta se je število Slovencev, ki opravijo največ nakupov v diskontnih trgovcih, vsaj podvojilo. »Širjenje diskontov je logičen proces približevanja kupcem. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je glavni in najpomembnejši dejavnik odločanja za nakup v določeni trgovini njena bližina. Bodisi da je blizu doma, službe ali dnevne poti, po kateri se potrošniki vozijo,« opozarja Južnič.
Hofer ima med diskonti najbolj razvejano mrežo, saj premore 78 trgovskih centrov, samo v letu 2015 je odprl tri nove. Kakšne so bile in kakšne so načrtovane investicije, v Hoferju ne razkrivajo, pravijo le, da bodo svojo mrežo v prihodnje še razširili. Podobne načrte imajo tudi v Lidlu, ki je nedavno v Mariboru odprl svoj 47. trgovski center v Sloveniji. V preteklih dveh letih je v širjenje mreže vložil 22 milijonov evrov, v poslovnem letu 2016 pa načrtuje še 20 milijonov evrov investicij. Tretji največji diskontni trgovec pri nas, Eurospin, pa je lani odprl tri nove trgovske centre (Brezovica, Slovenj Gradec in Maribor). Danes ima 46 poslovnih enot, v letu 2016 naj bi pri Eurospinu odprli še štiri, do leta 2020 pa še 12 do 15. Prav toliko trgovinam so lani dodali pekarne.
Razširitev ponudbe
Peka in dopeka kruha je novost iz preteklih let v slovenskih diskontnih trgovcih, ki vse od vstopa na trg bogatijo svojo ponudbo. Če so imele tuje diskontne trgovine ob vstopu na slovenski trg omejen izbor in prostor ter ne nazadnje omejeno nakupovalno izkušnjo, se to spreminja. »Ugotovili so, da se je treba kupcu približati. Vsakodnevna peka svežega kruha, ki je za Slovence očitno precej pomembna, je dober primer tega. Drug tak primer je ponudba ekoloških živil,« je poudaril Jakob Južnič iz družbe GfK Slovenija, ki je specializirana za tržne raziskave.
Rezultat tega so naraščajoči prihodki. »Število opravljenih nakupov v naših poslovalnicah mesečno raste, prav tako raste ponudba naših lastnih blagovnih znamk in izbranih blagovnih znamk, ki se na podlagi želja in povpraševanja kupcev dopolnjujeta,« so dejali v Hoferju, ki je po zadnjih dostopnih podatkih leta 2014 ustvaril 352 milijonov evrov prihodkov. Sledil je Lidl z nekaj manj kot 279 milijoni evrov, oba pa sta lani okrepila prihodke. Prav tako Eurospin, ki naj bi po dobrih 104 milijonih evrov prihodkov v letu 2014 lani dosegel njihovo 7,5-odstotno rast.
Če je diskontna trgovina pred desetletjem veljala za nekaj »slabšega«, manj kakovostnega, se je danes ta percepcija pri kupcih spremenila, ocenjuje Južnič in dodaja: »Diskonta Slovenci ne dojamejo več kot trgovino, kjer bi imeli drugorazredne izdelke. Zdaj kupci radi priznajo, da so po posamezne 'posebne' izdelke odšli v Hofer ali Lidl.«
