Prizor nakupovalca, ki pozorno preverja cene izdelkov, preden jih položi v nakupovalni voziček, je postal med krizo v trgovinah vseprisoten. Tako ugotovitev slovenskih trgovcev, da so se visoka brezposelnost, negotovost in nižji realni dohodek povprečnega potrošnika izoblikovali v poosebljenje previdnosti, niti ni veliko presenečenje. Bolj presenetljiv je podatek o gibanju realnega prihodka v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki se je v štirih letih do konca oktobra znižal že za skoraj 17 odstotkov. Delež Slovencev, ki kupujejo manj hrane in pijače, pa se je ob tem v kratkem času povečal več kot dvakrat in dosega že 19 odstotkov. Tako dražji izdelki ostajajo na policah dlje časa, medtem ko potrošniki vse raje zahajajo k diskontnim trgovcem v iskanju cenovno ugodnejših nakupov.
Ta trend se letos le krepi, saj se slovenski trg dobrin za široko potrošnjo, če iz njega izločimo diskontne trgovce, močno krči. Izsledki raziskave analitske hiše Nielsen namreč kažejo, da se je vrednost prodanih dobrin v prvih dveh tretjinah leta nominalno (izločen vpliv inflacije) znižala kar za 5,8 in 6,6 odstotka. Če prištejemo vse bolj priljubljene diskonte, pa je vrednost prodaje na letni ravni v prvih štirih mesecih padla le za 0,5 odstotka, medtem ko se je od aprila do konca avgusta celo zvišala, in sicer za 0,4 odstotka. V ločeni raziskavi (Trgovinski monitor) so tudi analitiki Gfk ugotovili razcvet diskontnih trgovcev, saj opravlja v njih glavnino nakupov že skoraj petina Slovencev (19 odstotkov). V enem letu je svojo glavno trgovino za diskont zamenjalo kar šest odstotkov slovenskih potrošnikov, v supermarketih in hipermarketih pa jih je redno kupovalo skupno pet odstotkov manj.
»Opažamo, da kupci opravljajo več manjših, vendar pogostejših nakupov, posledično pa se je zmanjšala tudi vrednost košarice,« so dejali v Sparu Slovenija, kjer imajo racionalnejše nakupovanje kupcev za dejstvo, ki bo veljalo tudi za prihodnost. Podobne izkušnje imajo tudi v največjem slovenskem trgovcu Mercatorju, kjer potrošniki pred nakupi vse pogosteje iščejo informacije in nasvete o izdelkih ter »pridejo nemalokrat v trgovino z letakom, v katerem so označili določene izdelke z znižano ceno«.
Oba največja trgovca obiskuje vse več potrošnikov, ki iščejo promocije in popuste. V Mercatorju imajo zato v različnih akcijah na mesec tudi več kot 1000 izdelkov z ugodnejšimi cenami, kar naj bi se že odrazilo v prvih rezultatih merjenja tržnih deležev, ki kažejo na ustavitev negativnih trendov.
Čeprav ima Hofer v svoji stalni ponudbi »le« okoli 900 izdelkov, v krizi ne pozna negativnega poslovanja v nobeni skupini izdelkov. Kljub omejenemu naboru proizvodov, ki v večini primerov niso slovenskega porekla, pomeni ugodno razmerje med cenami in kakovostjo, zato Hoferju iz leta v leto zaupa več kupcev. V Lidlu ob tem priznavajo, da se odraža kriza na več ravneh, tako pri kupcih, kot pri dobaviteljih, vendar imajo kljub temu strmo rast prihodkov. »Uspeh gradimo med drugim tudi na stroškovni učinkovitosti, predvsem z optimizacijo logističnih poti in delovnih procesov,« so dejali v Lidlu, ki je v petih letih delovanja pri nas odprl že 42 trgovskih centrov, samo letos pa štiri. Ob vse večji priljubljenosti bo Lidl širitev nadaljeval tudi prihodnje leto, ko namerava zaposliti od 100 do 200 delavcev.
Gospodinjstva do prihrankov tudi z domačo zelenjavo
A večina iskalcev zaposlitve v Sloveniji prihodnje leto ne bo imela te sreče, saj so obeti na trgu dela naravnost katastrofalni. Prav zato so potrošniki čedalje bolj previdni pri zapravljanju denarja, tudi za najosnovnejša živila, kot je denimo zelenjava. Tako je kar 60 odstotkov Slovencev med majem in septembrom pridelovalo lastno zelenjavo, med tistimi, ki imajo lasten vrt, pa je takšnih kar štiri petine. Medtem ko jih 59 odstotkov to počne zato, da si zagotovijo višjo kakovost živil, jih skoraj tretjina želi s tem tudi prihraniti. Zaostrovanje krize je tako obenem pomenilo, da se je povečal tudi delež tistih, ki ne pridelujejo lastne zelenjave, a jo tedensko dobijo od sorodnikov in prijateljev. Pogosteje je brezplačne vrtnine letos dobivalo kar sedem odstotkov več ljudi.
Ta odstotek bi bil lahko prihodnje leto še precej višji, saj okrevanja zasebne potrošnje še ni na obzorju.