Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je že pred dnevi opozoril, da bi morebitni razpad schengenskega režima pomenil tri milijarde evrov dodatnih stroškov na leto, če bi vsak tovornjak zaradi zastoja na mejnih prehodih znotraj EU zamujal le za eno uro. Podoben izračun so naredili tudi na GZS. Izračunali so namreč, da bi vsak enourni zastoj tovornjaka pri prečkanju meje za slovensko gospodarstvo pomenil okoli osem milijonov evrov dodatnih stroškov.
Vendar Robert Sever, direktor združenja za promet in zveze pri GZS, opozarja, da razpad schengna še ne pomeni velikih čakalnih dob na mejah, kot je to opredeljeno v izračunu analitske skupine SKEP pri GZS. »Analitiki namreč ocenjujejo, da naj bi tovornjaki na mejah stali eno uro. Schengen pa pomeni le, da bodo na mejah podrobneje pregledovali osebne dokumente voznikov tovornjakov,« pravi Sever. Že zdaj se na mejnih prehodih Obrežje ali Gruškovje dogaja, da tovornjaki čakajo. »Ob povečanem prometu pred prazniki tovornjaki stojijo več kot eno uro. Res pa je, da je ta strošek lahko še večji, če se bo to dogajalo na vseh mejah,« poudarja Sever.
Logisti: Politiki, čim prej ukrepajte!
O tem, ali logistična podjetja stanovsko združenje opozarjajo na težave ob morebitnem razpadu notranjih meja EU, pa Sever pravi: »Podjetja bolj pozivajo politiko, naj čim prej pristopi k skupnemu dogovoru. Nihče si namreč ne želi, da bi se črni scenarij uresničil, to bi bil res korak nazaj,« pravi Sever. Na združenju tudi še nimajo podatkov, ali so zastoji na avstrijski meji večji kot običajno. Je lahko transport po železnici nadomestilo za transport po cestah? Sever pravi, da ne. »Potovalni čas po železnici je pri dobavi izdelkov za avtomobilsko panogo daljši, pri hitropokvarljivih izdelkih pa nekonkurenčen. Alternative pravzaprav ni,« še poudarja Robert Sever.
»Po pravici povedano o tem še nismo podrobno razpravljali, čeprav je to ves čas na agendi. Tudi ukrepov še nismo sprejemali.« Tako na vprašanje, kako bo politika ukrepala za zaščito notranjih meja EU in naših izvoznikov, odgovarja Aleš Cantarutti, državi sekretar na gospodarskem ministrstvu.
Skrb pri izvozu svežega mesa
Celjske mesnine več kot petino svojih izdelkov izvozijo, predvsem v EU in na trge nekdanje Jugoslavije. Morebitni razpad schengna bi tako za celjsko družbo pomenil veliko težavo. »Ukvarjamo se namreč s hitropokvarljivimi izdelki, kot je sveže meso, pri katerih je rok trajanja izjemno pomemben. Poleg tega bi to pomenilo dražji prevoz. Zaenkrat najverjetneje ne bo prišlo do težav, saj bo pretok blaga še vedno brezcarinski, schengen pa se bo nanašal predvsem na pretok ljudi. Res pa je, da lahko to delno vpliva tudi na zastoje na mejah,« pravi direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. To pomeni, da bo transport namesto v enem opravljen v dveh dneh. Celjske mesnine sveže meso prodajajo predvsem na italijanski in hrvaški trg, nekaj pa tudi v Avstrijo. Največjo težavo bi lahko predstavljala Hrvaška, saj naj bi bili največji zastoji prav na slovensko-hrvaški meji. »Na Hrvaško namreč prodajamo izdelke z večjo dodano vrednostjo, kjer pa se bo lahko rok uporabe skrajšal za en dan. Ocene dodatnih stroškov še nimamo, lahko pa prodaja pade za nekaj odstotkov in se povečajo stroški logistike,« pravi Krivec. Večja težava se mu zdi, da bo padlo zaupanje med državami, saj bodo zastoji na mejah poslabšali odnose med državami, predvsem s Hrvaško. »To namreč lahko vpliva na prodajo slovenskih izdelkov na policah hrvaških trgovskih družb,« poudarja Krivec.
Strah pred povečanjem administracije in zamud
Marjan Trobiš, direktor Boxmarka iz Kidričevega, o vplivu morebitnega razpada enotne notranje meje schengenskega območja meni, da bi podjetja po organizacijski plati nazadovala, hkrati pa bi bila prisiljena poslovati kot v obdobju pred uvedbo schengna. »To bi pomenilo povečanje stroškov administracije in povečanje časovnih zamud. Kljub temu menim, da do ukinitve schengna v EU ne bo prišlo, saj so trenutno razmere le posledica krize z migranti, za katero pa unija še ni sprejela skupne rešitve.« Prepričan je, da evropske države ne bodo dopustile, da bi schengen propadel. »Navsezadnje imamo od odprtih meja finančne in druge koristi vse države članice,« pravi Trobiš. Poslovanje Boxmarka je skoraj v celoti odvisno od tujih trgov, saj so usmerjeni na avtomobilsko in letalsko panogo. So morda razmišljali o alternativah dobave izdelkov tujim naročnikom? »Ne, ni potrebno. Poslovali bomo tako, kot smo še pred uvedbo schengenskega režima. Veliko drugih alternativ pravzaprav ni, letalski promet pa je predrag,« še pravi Trobiš.
