Danska je včeraj uvedla vnovični začasni mejni nadzor na notranji schengenski meji z Nemčijo. Sprva naj bi trajal zgolj deset dni. Tako želijo beguncem brez ustreznih dokumentov preprečiti vstop v državo. Odločitev uradnega Köbenhavna je neposreden odziv na ponovno uvedbo mejnega nadzora Švedske na schengenski meji z Dansko, kar je potrdil tudi danski premier Lars Lokke Rasmussen. Zaradi tega nadzora bi namreč na danskem ozemlju utegnilo obtičati večje število beguncev, ki bi se sicer nameravali odpraviti na Švedsko, enega od treh najbolj priljubljenih ciljev beguncev v Evropi. Na nemškem zunanjem ministrstvu so včeraj ocenili, da je obstoj schengna ogrožen, na notranjem ministrstvu pa so dodali, da bodo pozorno spremljali, kako bodo uvedeni nadzori vplivali na tok beguncev.
Z enakim besediščem kot Rasmussen opisuje danske razloge za ponovno vzpostavitev mejnega nadzora na notranji meji, slovenski predstavniki že mesece upravičujejo postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško. Ves čas je pogled slovenskih politikov usmerjen tako na severni kot južni del migracijske poti. Na severnem delu poti so pozorno spremljali morebitno spreminjanje politike odprtih vrat Nemčije in Avstrije, medtem ko jih je južni krak poti zanimal predvsem glede številnosti beguncev. »Tudi Nemčija, Avstrija, Švedska in druge države morajo ravnati tako, da vsi skupaj pridemo do rešitve, ki bo vzdržna za celotno EU,« je ob robu diplomatskega posveta o ponovni uvedbi mejnih nadzorov v Skandinaviji komentiral premier Miro Cerar. Prevelik in nenadzorovan tok migrantov po njegovem mnenju sicer vodi v dezintegracijo držav članic EU in posledično institucij EU. Zaradi ukrepov skandinavskih držav Slovenija za zdaj ne uvaja dodatnega nadzora na južni meji.
Slovenija že zavrla begunski tok
Ponovna uvedba začasnih nadzorov na švedsko-danski in dansko-nemški meji za zdaj ne bo vplivala na odločitve Slovenije glede nadzora meje s Hrvaško. Tako vsaj zagotavljajo na slovenskem notranjem ministrstvu, kjer pa so vnovič poudarili, da Slovenija ne bo dopustila, da bi naša država postala »žep« na migracijski poti – območje torej, na katerem bi ob morebitnem kaskadnem zapiranju meja severno od Slovenije slednjič obtičalo več tisoč beguncev.
Slovenija je z uvedbo novega voznega reda vlakov iz Hrvaške že nekoliko zavrla migrantski tok, saj oblasti odslej sprejemajo le še štiri vlake na dan s po največ 940 begunci. Toliko jih namreč po dogovoru na dan sprejme Avstrija. Če njihovo število preseže dogovorjeno kvoto, se mora slovenska policija z avstrijsko posebej dogovoriti o njihovi »predaji«, je pojasnila tiskovna predstavnica Vesna Drole.
Dejala je še, da je bila slovenska policija prisiljena uvesti »določeno optimizacijo postopkov in prevozov zaradi ukrepov avstrijskih organov«, ki so ob koncu leta začeli dosledno preverjati identiteto prišlekov. V prvih treh dneh letošnjega leta so v Slovenijo tako že vrnili 580 ljudi, ki so lagali o svojem državljanstvu. Slovenska policija mora begunce v takšnih primerih še enkrat registrirati, nato spet lahko nadaljujejo pot na sever. Avstrijske oblasti sicer zagotavljajo, da sprejemajo ljudi vseh državljanstev, ne le Sirce, Afganistance in Iračane.
Trikotnik Norveška-Švedska-Danska
Skandinavski državi Danska in Švedska sta z uvedbo mejnih nadzorov razširili skupino schengenskih držav (Norveška, Avstrija, Nemčija in Francija), ki so v minulih mesecih zaradi begunske krize že uvedle začasen vnovični nadzor na notranjih schengenskih mejah.
Švedska je vnovični nadzor na meji z Dansko, konkretno na edini »kopenski povezavi« med državama – mostom Öresund, ponovno uvedla v ponedeljek opolnoči. Tako je uradni Stockholm zgolj poostril že novembra uvedene občasne mejne kontrole z Dansko in se odzval na napoved Norveške, da bo na švedsko-norveški meji zavračala vse begunce, ki ne bodo v svojih potnih listih imeli schengenskega vizuma. Ker begunci v Evropo ne prihajajo s takšnimi vizumi, bi norveška napoved pomenila, da bi na meji zavrnili vse begunce, Švedska pa bi posledično postala eden od »begunskih žepov«. Ponovni nadzor na notranjih mejah – predvsem na trajektih med Norveško in Švedsko – je uradni Oslo uvedel že novembra lani.
Zdaj oblasti v Oslu napovedujejo še sprejemanje poostrene azilne zakonodaje, za katero je tamkajšnja imigracijska ministrica Sylvi Listhaug ponosno dejala, da bo ena najstrožjih v Evropi. Z zmanjšanjem socialne pomoči za begunce, ki bo nižja od socialnih prejemkov norveških državljanov, z zaostrovanjem pogojev za združevanje begunskih družin in zavračanjem dolgotrajnejših dovoljenj za prebivanje želijo narediti državo bolj neprivlačno za priseljevanje.
Skandinavski pritisk na Nemčijo in Avstrijo
Ukrepi Danske in Švedske zdaj pod večji pritisk postavljajo države, ki ležijo južneje od njih. Prva med njimi je Nemčija, kjer je vodja Krščanskosocialne unije (CSU) in ministrski predsednik bavarske vlade Horst Seehofer v minulih dneh vnovič zahteval določitev zgornje meje beguncev, ki jih je država pripravljena sprejeti. Sam jo je postavil na 200.000. Toda nemška kanclerka Angela Merkel takšne zamisli še naprej zavrača.
Določitve zgornje meje beguncev se za zdaj otepajo še v avstrijski vladi. Ljudska stranka (ÖVP), koalicijska partnerica socialdemokratskega premierja Wernerja Faymanna, zahteva določitev letne kvote beguncev na 90.000 do 100.000. Če bi prišlo do določitve zgornjih meja beguncev v teh državah, bi se v trenutni evropski logiki zapiranja meja dodatno okrepil pritisk za nove varnostne ukrepe pri državah nižje na migracijski poti. Z učinkom domin bi verjetno sledilo še občutnejše zapiranje meja in zavračanje beguncev.
Aleš Gaube, Barbara Smajila
