Zaradi vse večje krize nadzorovanja meja schengenskega prostora želi evropska komisija korenito preoblikovati agencijo Frontex. S kadrovskimi okrepitvami, povečanjem proračuna in ustanovitvijo posebnih enot za posredovanje na zunanjih mejah v primerih kriznih situacij želi preprečiti kolaps schengenskega sistema. Preoblikovani »Superfrontex« naj bi imel 1000 uslužbencev namesto sedanjih 400. Državam naj bi nova inštitucija pomagala tudi pri vračanju do mednarodne zaščite neupravičenih migrantov v njihove domovine oziroma države, od koder so vstopili v Evropsko unijo. »Danes ustanavljamo več Evrope,« je nad reformnimi načrti navdušeno zvenel evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.
Najspornejši del predloga so nove sile mejne straže. 1500 policistov bo v stalni pripravljenosti, da ob pomanjkljivem nadzoru zunanjih schengenskih meja posredujejo v posamezni državi članici tudi brez njene izrecne odobritve. Države bi se torej z ustanovitvijo mejne straže odrekle delu suverenosti. Prav zato utegnejo številne države imeti pomisleke. Ob Madžarski je nasprotovanje mejni straži že napovedala tudi Poljska.
Oči uprte v grško-turško mejo
Prav zaradi teh nasprotovanj iz osnutkov sklepov prihajajočega evropskega sveta ni razvidno, da bi mejna straža že na prihajajočem zasedanju evropskih voditeljev dobila polno podporo. Večina držav članic se sicer strinja, da je treba zagotoviti boljšo zaščito zunanjih evropskih meja. Toda očitno si v uradu predsednika evropskega sveta Donalda Tuska ne želijo, da bi še ena pomembna odločitev o migracijskih vprašanjih s preglasovanjem povzročila dodaten razdor v osemindvajseterici.
Nove mejne sile EU so očitno še en simbolični poskus osemindvajseterice, da bi vendarle izboljšali nadzor na zunanjih mejah. Toda domet nove mejne in obalne straže bo omejen. Na egejskih otokih, kamor priplujejo begunci, bodo sile evropske kopenske mejne straže begunce zgolj usmerjale proti sprejemnim centrom (hot spotom) in tamkajšnjim oblastem pomagale pri njihovi identifikaciji. Precej bolj pomembno bo, ali bo deloval akcijski načrt za zajezitev migracij, ki ga je Evropska unija sklenila s Turčijo. Ob vseh okrepljenih poskusih nadzora zunanje meje je pomembno tudi sodelovanje Grčije in Turčije, ki pa je ta čas slabo.
Orbanov pohod v »mainstream«
Madžarski premier Viktor Orban, katerega varnostna politika zapiranja meja je po prvotnem zgražanju našla številne vnete posnemovalce (tudi v Sloveniji), sicer ne skriva svojih evrokritičnih pogledov. V begunski krizi namreč vidi priložnost vnovične krepitve nacionalne in krščanske identitete evropskih držav na račun liberalne identitete, ki jo opredeljuje predvsem v zavzemanju za univerzalne človekove pravice, s čimer naj bi bila Evropa privlačna za begunce. »Viktor Orban ni več izoliran,« ugotavlja analitik pri ESI Gerald Klaus in dodaja, da je postal voditelj populistične koalicije politikov in strank, ki s poskusi vpliva na etablirane stranke lahko povzročijo transformacijo evropske politike.
Usoda schengna znana spomladi
Evropske države, še posebno Slovenija, se zdaj s postavljanjem ograj pripravljajo na dva ključna trenutka: na morebitno spremembo nemške politike »odprtih vrat« in na neuspeh upravljanja begunskega toka na zunanji (grški) schengenski meji s Turčijo. Migracijska politika nemške kanclerke Angele Merkel je na ponedeljkovem kongresu stranke CDU sicer naletela na široko podporo. Od tisoč delegatov sta le dva glasovala proti. Stranka se je izrekla tudi proti določitvi zgornje meje beguncev, ki jih je Nemčija še zmožna sprejeti.
Velika zmaga za Merklovo pa ne pomeni dolgoročnega olajšanja za Evropsko unijo. Vsa pričakovanja so zdaj osredotočena na pomladne mesece, ko se bo zaradi izboljšanih vremenskih razmer spet okrepil begunski val in bi po bruseljski logiki morala celotna migracijska agenda EU pokazati resne učinke. Če bo spodletel načrt za zajezitev toka migrantov na grško-turški meji in bi pri preoblikovanju schengenskega prostora Grčija ostala zunaj tega območja (to bi bilo možno zgolj s spremembami schengenskega zakonika), bi Slovenija skupaj z Madžarsko postala prva branilka zunanje schengenske meje. Ker je državni interes za vsako ceno ostati znotraj schengenskega prostora, si vlada mesto med najbolj povezanimi državami članicami EU želi zagotoviti s postavljanjem ograje, kar naj bi izkazalo slovensko zavzetost za varovanje ene izmed temeljnih pridobitev EU.
