Begunska kriza in čedalje manjše število policistov sta od vlade zahtevala, da okrepi vrste pomožne policije. Ker je v njej zaradi mačehovskega odnosa države in dolgoletnega varčevanja ostalo le 250 pripadnikov, je vlada novembra lani s spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji po nujnem postopku dvignila starostno mejo za pomožne policiste s 50 na 60 let, obenem pa s spremembo uredbe o pomožni policiji omogočila, da se lahko vanjo vključijo tudi upokojeni policisti in tisti, ki so prostovoljno zapustili policijo. Prej so bili namreč pomožni policisti izbrani na javnih razpisih in imeli štirimesečna usposabljanja.
Toda odziv še zdaleč ni dosegel pričakovanj generalne policijske uprave. Od nekaj več kot 800 nekdanjih policistov, ki so jim poslali poziv, se jih je odzvalo le 117. Postopki za sklenitev pogodb trenutno potekajo s 83 kandidati, od tega jih je 74 v pokoju.
Nizka plačila in slabi pogoji dela
Eden izmed tistih, ki so zavrnili poziv, je Franc Kolar, upokojeni forenzični kriminalist z 32 leti delovne dobe. Razlog je enak kot pri ostalih – slabi delovni pogoji in slabo plačilo.
Pomožnim policistom pripada med opravljanjem nalog 21. plačni razred, kar je enako plačilu policista začetnika, in pomeni okoli 600 evrov neto izplačila, z dodatki za nočno in nedeljsko delo pa največ do 700 oziroma 750 evrov. Upokojenci v primeru sklenitve pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji sicer ohranijo status upokojenca in še vedno prejemajo pokojnino, je pa izplačilo za delo v pomožni policiji zaradi dohodnine precej nižje.
Doslej brez dodatka za pripravljenost
Naval beguncev je dodobra razgalil posledice vsesplošnega varčevanja na varnostnem področju. Vse slabši pogoji in prisilno upokojevanje so povzročili, da se je število zaposlenih v policiji od leta 2007 do konca lanskega leta zmanjšalo za več kot 15 odstotkov, z okoli 9500 na 8200.
Dodatek za pripravljenost, ki je po Kolarjevih besedah pred plačno reformo v letu 2008 veljal predvsem za pripravljenost na delovnem mestu in je znašal 0,6 odstotka osnovne plače, se je zaradi »previsokih stroškov« s plačno reformo v letu 2008 spremenil v dodatek, ki ne pozna več razlike med stalno pripravljenostjo na domu ali na delovnem mestu. Ob tem je njegova višina, ki znaša 20 odstotkov urne postavke osnovne plače, enaka za vse javne uslužbence, ne glede na to, ali so v stalni pripravljenosti podnevi, ponoči, na delovni dan, v nedeljo, na praznik ali na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.
Rezanje stroškov je v zadnjih letih skoraj docela oklestilo tudi pomožno policijo. Čeprav so se potrebe po njej zlasti zaradi naravnih nesreč pokazale že večkrat, samo v letu 2014 je Slovenija doživela žled in kar tri hujše poplave, je bil odnos vlad do pomožnih policistov izrazito podcenjevalen. Usposabljanj skorajda ni bilo, poleg tega pa niso bili deležni niti dodatka za stalno pripravljenost, ki si ga je zadnja leta brez sramu izplačevala visokošolska elita.
